Pisatelji in ljudstvo v uniformah
Delov novinar Peter Kolšek je v svojem komentarju ob udeležbi predsednika republike Boruta Pahorja na slovesnosti ob 24. obletnici prvega postroja 27. brigade Teritorialne obrambe, ki je bila konec lanskega leta v Kočevski Reki, napisal: »V troedini osebi ljudskega predsednika države hoče poosebljati narodnega združevalca, socialnega tolažnika in spravnega guruja, pri čemer se z golimi prsti noče dotakniti nobene od teh treh kategorij. Naš predsednik hoče biti Gandi, mati Tereza in kralj Matjaž, mi pa potrebujemo Salvadorja Allendeja ali vsaj še enega Drnovška.«
Slovesnost je organiziralo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, ki ni vojaška formacija, ampak civilno združenje. Problem je predvsem v tem, da so si njegovi člani za to priložnost oblekli uniforme, s čimer naj bi simbolno ponazorili postroj prve brigade Slovenske vojske, kasneje imenovane MORiS. Na dogodek je najostreje odreagiralo Društvo slovenskih pisateljev, katerega vodenje je ravno v tem času prevzel pesnik Ivo Svetina. Pisatelji so v svoji izjavi med drugim zapisali: »Podpora uniformiranim enotam ene od političnih strank, ki si je tako prilastila ustanovitev Slovenske vojske, nikakor ni in ne more biti v 'duhu enotnosti', ampak je ponarejanje zgodovinskih dejstev in spodbujanje nadaljnje delitve slovenskega narodovega telesa.« Ena prvih odmevnih izjav Iva Svetine ob nastopu mandata predsednika društva je bila, da je »čas poezije mimo«, v intervjujih pa je poudarjal, da je moč pisateljev in njihovega društva večja, kot si to priznajo. Hkrati je dodajal, da samozavest in dostojanstvo pisateljev izhajata iz njihovega dela in tega jim nihče ne more vzeti.
Društvo slovenskih pisateljev ima v zgodovini nastajanja slovenske države res pomembno vlogo. V njegovih prostorih so se od nekdaj lahko slišale kritične besede, ki prejšnjemu režimu, pa tudi sedanjemu, pogosto niso bile všeč. S svojim nastopom je Svetina zdaj pokazal, da društvu znova daje močne politične dimenzije, po katerih je bilo znano v zgodovini. Mlajše pisateljske generacije so ga kasneje skušale »depolitizirati« in spremeniti v stanovsko združenje, ki bi se zavzemalo predvsem za ureditev njihovega statusa. Novi predsednik pa zdaj združuje zavzemanje za stanovske zadeve in politiko. Iz njegovih javnih nastopov je mogoče razbrati, da ga v zvezi s pisatelji in knjigo skrbijo zelo konkretne stvari, kot so problematika samozaposlenih, davek na knjigo, avtorske pravice, zaščita slovenskega jezika in drugo, z odprtim pismom pa je pisateljsko vodstvo pokazalo, da ob tem ne bo imuno pred dogodki, če bodo z blagoslovom najvišjega vrha države pred našimi očmi v uniformah paradirale paravojaške enote in nam vsiljevale svoj pogled na bližnjo slovensko zgodovino.
Najtežje od vsega pa bo pisateljem prebuditi slovensko ljudstvo. Nedavna raziskava o bralni kulturi je pokazala, da se število nebralcev v Sloveniji povečuje, rezultati Politbarometra pa, da je bil v lanskem letu najbolj priljubljen politik ravno Borut Pahor.