Skupina Strmina ne miruje

Oktobra lani je po nekaj uspešnicah, kot so Nocoj bila bi s teboj, Obljubljal si nebo in raj in Sončni otok, na radijske postaje našla pot še pesem Mesečina, delo kitarista skupine Strmina Pavla Dolenca. Že mesec dni kasneje pa je Mesečina dobila tudi svoj videospot. Pravzaprav je skupina Strmina lani novembra posnela kar dva videospota, še za pesem V naju sem verjela.

Za snemanje videospota Mesečina je skupina izbrala okolico znanega in idiličnega Tavčarjevega dvorca na Visokem pri Poljanah. Pri snemanju jim je pomagala Ines Lampreht, ki je s svojo simpatičnostjo zelo popestrila dogajanje; videospot pa je nastal s pomočjo ekipe TV Veseljak pod režisersko taktirko Uroša Raztresna. In kot nalašč je bilo tudi jesensko vreme primerno za snemanje omenjene pesmi.

Za snemanje drugega videospota pa je Strmina izbrala domači ambient romantične koče na Starem vrhu. Ponovno so snemali z ekipo TV Veseljak in pesem V naju sem verjela je dobila še televizijsko verzijo.

Sploh lanska poletna sezona je bila za Strmino izredno delovna in posledično tudi uspešna. Skupina je veliko nastopala po Škofjeloškem, prav tako ste ji lahko prisluhnili na Idrijskem in v ljubljanskem koncu, potem pa se je decembra odpravila še na Štajersko. Strmina pogosto nastopa na veselicah in raznih koncertih, znana pa je tudi po odlični zabavi na porokah in okroglih obletnicah. Stane Leben pove, da so festivale doslej nekoliko zanemarili, vendar nameravajo to spremeniti, saj menijo, da so pomemben dejavnik pri kreiranju avtorske glasbe, pomagajo pa tudi pri prepoznavnosti glasbenikov in skupin.

Zasedba s pevko in moškimi vokali se odlično prilagaja vsem glasbenim zvrstem, zato publika njihove koncerte zapušča zadovoljna. Za največ smeha poskrbi že omenjeni pevec Stane, ki se med nastopom z veseljem zavrti na plesišču. Petja na playback v skupini ne poznajo, za njih je vokal zelo pomemben, še posebej večglasno kakovostno petje. »Svojo glasbo ustvarjamo in snemamo v pop-rock stilu, ki ima korenine v glasbi osemdesetih in devetdesetih let, ko je bila Strmina najbolj uspešna, je največ nastopala po Sloveniji, pa tudi v tujino se je odpravila.« Večina besedil njihovih pesmi se ukvarja s klasičnimi ljubezenskimi temami, glasbeni in aranžerski del pa je ponavadi del trenutnega navdiha, ki pa gre potem še skozi razna sita, preden dobi pesem končno podobo.

Glasba članom Strmine predstavlja veliko ljubezen in strast. »Čeprav se skupina zelo trudi za profesionalno in kakovostno delo na glasbenem področju in imamo v svojih vrstah celo profesorja glasbe, smo vsi zraven še zaposleni in delovanje skupine v tem pogledu ostaja na amaterski ravni. Pravzaprav smo pa mnenja, da je še lepše, če glasba ostane hobi: če igramo za veselje in dušo.«

Prav njihov pristni stik z občinstvom pa Strmino dela posebno ali kot pravijo njeni člani: »Najraje vidimo, da so plesalci in ostale oboževalke ter oboževalci kar med nami, na odru.« Njihov repertoar je sestavljen iz slovenskih in tujih uspešnic, na nastopih igrajo tudi svoje skladbe, saj so jih do danes posneli že dvaindvajset. Posneli so tudi kaseto in zgoščenko, razmišljajo pa seveda, da bi v prihodnosti posneli še kakšno.

Strmino poleg že omenjenega Pavla Dolenca in Staneta Lebena sestavljajo še edina 'tujka' v gorenjskem bendu, pevka Jožica Obid, ki prihaja s Primorske, ostali pa so iz Škofje Loke in njene okolice: Jure Pustavrh, Beno Oblak in Janez Dolenc. Stane Leben ne more iz svoje kože in za zaključek še šaljivo razloži: »Strmina je bila ustanovljena že leta 1982, ko je večina ustanovnih članov zaključila osnovno šolo in dobila pravico do obiska koncertov in nastopov brez spremstva staršev. Ker je skupina imela prvi oziroma ustanovni občni zbor kar na smučanju – v koči na Starem vrhu – je tako dobila tudi ime po strminah Starega vrha. Tako da smo Strmina športno-glasbena zasedba.«