Kje so tiste stezice, ki so včasih bile

Prav je, da se v prazničnih dneh pred novim letom spomnili na začetke svoje samostojnosti. Za vedno večjo prepoznavnost naše dežele Kranjske znova in znova poskrbijo tudi športniki, ki poskrbijo, da je naša državna himna slišana na svetovnih športnih prizoriščih. Je pa Slovenija bogata tudi z naravnimi dobrinami. Slovenci pijemo čisto vodo iz naravnih čistih zajetij. Še posebno je v tem pogledu bogata Zgornja Gorenjska. Potenciali čiste vode iz zajetij Radovne, Završnice in Drage skrbijo, da prebivalci Radol'ške doline pijemo čisto vodo.

Ko še pred sto in več leti ni bilo vodovodov po naseljih, so se prebivalci vsak po svoje trudili priti do te življenjsko važne – lahko bi rekel – hrane. V našo vas Mošnje je bil prvi vodovod napeljan leta 1908. Seveda si napeljave do hiš niso mogli vsi privoščiti. Da so ljudje prišli do vode, je občina poskrbela za gradnjo vaških korit in napajališč. Da se voda ne bi prekomerno trošila ali onesnaževala, je ob njih dala namestiti svarilne table z naslednjo vsebino: »Prati pri javnih izlivkih, onesnažiti vodo napajališč, odpirati po nepotrebnem pipe in tratiti vodo, je strogo prepovedano. Prestopke kaznuje z globami od 2 K do 20 K (kron). Županstvo Mošnje«

Pred vojno je bilo v Mošnjah kar nekaj močnih kmetij, za tiste čase. Bile so na robu pobočja od potoka Dobruša. Višinska razlika je 30 metrov, površina pa travnata. Vsaka kmetija je imela po stezi pobočja dostop do izvira studenčnice, kamor so hodili po vodo za gospodinjstvo in za živino. Studenci so imeli imena po hišnih imenih gospodarja. Teh stezic, ki so včasih bile, ni več, še vedno pa so studenci, do katerih je bil najmočnejši »Okanov« studenec. Pri izviru je bil urejen prostor, kamor so gospodinje hodile prat perilo, tudi iz sosednjih bližnjih vasi. Danes je tu znana »Ukanova« ribogojnica.

Tudi sam mošenjski potok, imenovan Dobruša, je bil v tistih »zlatih starih časih« kristalno čist. Življenje v njem je bilo živahno, polno rakov, žab in vider, danes je potok osiromašen, le tu in tam vidiš še ribe.

Onesnaževanje potokov se je začelo po vojni, kajti povojna oblast ni imela dovolj posluha za onesnaževanje okolja in vode. Prihajajo časi, ko bo čista voda še kako cenjena. Slovenija je v tem pogledu v prednosti, Karavanke in Julijci nam dajejo dovolj te naravne dobrine, ki je za ljudi, živali in rastline nujno potrebna.

Ciril Zupan, Mošnje