Zaščitili Kranjsko klobaso
Evropska komisija je v sredo v Uradnem listu Evropske unije objavila uredbo o registraciji Kranjske klobase, ki je tako že dvaindvajseti slovenski prehranski izdelek, registriran pri Evropski komisiji.
Kranjska klobasa sodi med najbolj izvirne in priljubljene slovenske mesne izdelke, hkrati pa je tudi ena najbolj poznanih specialitet ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše.
Kranj – Začetek zgodbe o zaščiti Kranjske klobase kot slovenskega prehranskega izdelka sega v čas, ko je Gospodarsko interesno združenje Kranjska klobasa na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovilo vlogo za zaščito Kranjske klobase z geografsko označbo – torej z označbo, ki pomeni, da mora vsaj eden od postopkov izdelave potekati znotraj določenega geografskega območja, medtem ko surovina za izdelek lahko prihaja tudi zunaj tega območja. Ministrstvo je Kranjsko klobaso z geografsko označbo najprej zaščitilo na nacionalni ravni, pred nekaj manj kot petimi leti pa je začelo tudi s postopkom zaščite na ravni Evropske unije. Prvi odziv Evropske komisije na slovensko vlogo ni bil spodbuden. Komisija je menila, da vloga ne izpolnjuje zahtev evropske zakonodaje, ker geografsko območje Kranjske klobase ne ustreza regiji iz imena in ker ni dokazil o slovesu izdelka in o tem, da se Kranjska klobasa po sestavinah in po postopku izdelave razlikuje od drugih podobnih klobas. Slovenija je Evropski komisiji uspela dokazati, da je bila Kranjska osrednja slovenska pokrajina znotraj Habsburške monarhije; poslala pa ji je tudi dokaze o posebnosti in slovesu Kranjske klobase. Evropska komisija je slovensko utemeljitev sprejela in povzetek vloge pred nekaj manj kot tremi leti objavila v uradnem listu. Na vlogo so ugovarjale Avstrija, Nemčija in Hrvaška. Slovenija je po pogajanjih sklenila dogovor z Avstrijo in Nemčijo, ne pa tudi s Hrvaško, a je vendarle uspela Evropski komisiji dokazati, da se Kranjska klobasa tudi zunaj meja Slovenije pojmuje kot slovenski proizvod. In kakšen je razplet? Evropska komisija je zaščitila kranjsko klobaso kot slovenski proizvod. Avstrijski in nemški izdelovalci bodo še naprej lahko uporabljali imena »Krainer«, »Käsekrainer«, »Schweinskrainer«, »Osterkrainer« in »Bauernkrainer«. Hrvaška imena Kranjska klobasa ne bo smela uporabljati, ime »Kranjska kobasica« bo lahko uporabljala največ petnajst let, pri tem pa bo morala jasno navesti tudi državo porekla (Hrvaška).