Razlike so protiustavne
Ustavni sodniki so odločili, da je različno financiranje osnovnošolskih programov javnih in zasebnih šol, kot ga določa zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, protiustavno.
Posvet slovenskih diplomatov
Na Brdu pri Kranju je ta teden potekal 19. posvet slovenske diplomacije, na katerem so govorili predvsem o vlogi Slovenije v mednarodnem prostoru, pomenu gospodarske diplomacije in medresorskega sodelovanja oz. enotnega nastopanja v mednarodnem udejstvovanju. Slovenske diplomate sta na tridnevnem srečanju nagovorila tudi predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade Miro Cerar. Pahor je poudaril, da slovenska zunanja politika potrebuje jasno strategijo in dolgoročne cilje, v mednarodni politiki pa da bi bila lahko posebej prepoznana po prizadevanjih za mir, spravo in varnost. Da bi bila ugled in prepoznavnost Slovenije v mednarodni skupnosti še večja, si je treba vestno in trajno prizadevati dolgo obdobje, je pristavil. Premier Miro Cerar je izpostavil pomen verodostojnosti za ugled diplomacije in države. Po njegovih besedah se mora verodostojnost najprej vzpostaviti doma, tudi z odplačevanjem prevzetih dolgov in izpolnjevanjem drugih sprejetih obveznosti. Ob tem je ugotavljal, da je gospodarska, finančna, socialna in širša kriza, ki je Slovenijo močno prizadela tudi in celo pretežno po lastni krivdi, načela ugled naše države.
O Türkovi kandidaturi
Ob robu posveta slovenske diplomacije se je ta teden razživela tudi razprava o podpori kandidature nekdanjega predsednika republike Danila Türka za položaj generalnega sekretarja Združenih narodov, ki jo je dala že prejšnja vlada Alenke Bratušek, z njo pa ob prikimavanju predsednika republike Boruta Pahorja nadaljuje tudi sedanja vlada. Premier Miro Cerar je tako Türka ocenil »za močnega in verodostojnega kandidata, z realnimi možnostmi za uspeh«, zato je slovenske diplomate zaprosil, da mu zagotovijo vso potrebno diplomatsko in logistično podporo. Türkovo kandidaturo močno podpira tudi zunanji minister Karl Erjavec: »Tudi sam kot minister za zunanje zadeve, zlasti v bilateralnih srečanjih s svojimi kolegi, vedno omenim, da ima v okviru vzhodnoevropske skupine, ki je na vrsti, da da generalnega sekretarja ZN, Slovenija ustreznega kandidata.« Njegova izvolitev bi bila uspeh za Slovenijo in njeno zunanjo politiko, še pravi Erjavec, ki obžaluje, da je v notranjem političnem prostoru kandidatura deležna kritike, kar po njegovem kaže na stopnjo politične zrelosti. Omenjeni kandidaturi so najbolj nenaklonjeni v opozicijskih SDS in NSi. Branko Grims iz SDS je tako pojasnil, da Türk njihove podpore nima, ker ne spoštuje ustreznih vrednot. Predsednica NSi Ljudmila Novak pa je dejala, da »nekdo, ki ni bil dober za mojega predsednika, ne more biti dober za generalnega sekretarja ZN«. Sedanjemu generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu drugi petletni mandat poteče 31. decembra 2016. Do volitev in imenovanja novega generalnega sekretarja bo prišlo v letu 2016, novi generalni sekretar pa bo mandat nastopil 1. januarja 2017.
Sedanje financiranje zasebnih šol protiustavno
Ustavni sodniki so s petimi glasovi za in štirimi proti odločili, da je različno financiranje osnovnošolskih programov javnih in zasebnih šol, kot ga določa zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, protiustavno. Kot so zapisali v odločbi ustavnega sodišča, ustava zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja osnovnošolskega programa, ne glede na to, ali ga izvaja javna ali zasebna šola. Po obstoječem zakonu zasebni šoli za izvajanje javno veljavnega osnovnošolskega programa pripada 85 odstotkov sredstev, ki jih prejemajo javne šole, sodišče pa je državnemu zboru naložilo, da mora v enem letu odpraviti protiustavnost. Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so skopo sporočili, da bodo odločitev spoštovali, pobudniki ustavne presoje na čelu z Antonom Kokaljem pa so z njo seveda zadovoljni. Tudi opozicijski stranki SDS in NSi odločitev ustavnega sodišča pozdravljata, do nje pa so kritični predvsem v ZL in SD. V Sloveniji delujejo tri zasebne osnovne šole, ki izvajajo javno veljavni izobraževalni program: Waldorfska šola Ljubljana, ki ima koncesijo in je financirana stoodstotno, ter Osnovna šola Alojzija Šuštarja in Montessori inštitut, ki ju država sofinancira 85-odstotno. Država je lani za financiranja programov zasebnih osnovnih šol namenila skupaj slabih 2,8 milijona evrov, v primeru stoodstotnega financiranja pa bi morala odšteti še dodatnih 290 tisoč evrov.