Vrednotnice za dopolnilno delo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 7. januar 2015 / 10:48

Po novem je pogoj za opravljanje osebnega dopolnilnega dela vrednotnica, ki vključuje prispevek za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje.

Kranj – Z novim letom je na področju osebnega dopolnilnega dela začel veljati sistem vrednotnic, ki jih je sicer uzakonil že lani sprejeti zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Po novem mora posameznik še prej, preden začne delati, tovrstno delo priglasiti agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), kar lahko stori prek spletnega portala Ajpesa ali osebno na upravni enoti. Delo lahko legalno opravlja le na podlagi vrednotnice, ki jo je možno kupiti na upravni enoti. Če opravlja delo (storitev) za znanega naročnika, jo mora kupiti naročnik. V primeru, da dela opravlja večinoma za neznane naročnike (izdelovanje izdelkov, nabiranje zelišč itd.), jo mora kupiti sam.

Vrednotnica velja za koledarski mesec za posameznega izvajalca del. Če na primer posameznik večkrat na mesec čisti pri istem naročniku, ta kupi eno vrednotnico.

V primeru čiščenja pri različnih naročnikih mora vsak naročnik zanj kupiti vrednotnico. Če je izvajalec del sam zavezanec za nakup vrednotnice, kupi le eno za koledarski mesec. Vrednotnica uvaja za posameznike, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, obvezno socialno zavarovanje. Določena je na višini devet evrov, od tega je sedem evrov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in dva evra za zdravstveno zavarovanje. Izračun je narejen tako, da ena vrednotnica pomeni približno en dan pokojninske dobe.

Zaslužek z osebnim dopolnilnim delom je omejen. Posameznik lahko v polletnem obdobju doseže prihodke v višini treh neto povprečnih plač iz preteklega leta, kar glede na neto plačo v letu 2013 znaša nekaj več kot 2974 evrov. Za prvo polletje mora o doseženih prihodkih poročati davčnemu uradu do 10. julija, za drugo polletje pa do 10. januarja.

Novi zakon je razširil nabor del, ki jih je možno opravljati v okviru osebnega dopolnilnega dela. Dela je razdelil v dve skupini. V skupino del, ki jih posamezniki ne smejo opravljati za pravne osebe, za tuje pravne subjekte in za samozaposlene, sodijo občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe ter vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin, občasna pomoč pri kmetijskih delih, občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim in invalidnim na domu ter spremstvo ljudi, ki potrebujejo nego, občasne inštrukcije osnovnošolcem, dijakom in študentom, občasno prevajanje in lektoriranje, občasno izvajanje umetniških del oz. kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih (rojstni dnevi, poroke, obletnice) ter občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali. Med dela, ki jih posameznik lahko opravlja tudi za pravno osebo, za tuj pravni subjekt in za samozaposlene, pa sodijo izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti, izdelovanje, popravilo in prodaja izdelkov, ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč, mletje žita ter žganje apna ali oglja na tradicionalen način in prodaja.

Spoštovanje predpisov na področju osebnega dopolnilnega dela bo nadzirala finančna uprava, pri tem pa so za opravljanje tovrstnega dela na črno zagrožene globe v višini od 1000 do 7000 evrov, za posameznike, ki ponujajo ali oglašujejo dejavnost ali delo, ki se šteje za delo na črno, pa od 500 do 2500 evrov.