Bled in Gorje – občini brez odpadkov

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Bled / sreda, 7. januar 2015 / 11:49

Občini Bled in Gorje sta se pridružili konceptu Zero Waste, kar pomeni, da sta stopili na pot k »družbi brez odpadkov«.

Bled, Gorje – Z začetkom leta sta se občini Bled in Gorje pridružili konceptu Zero Waste Slovenija, ki pomeni »družbo brez odpadkov«. Do leta 2020 naj bi tako v obeh občinah delež ločeno zbranih odpadkov znašal 75 odstotkov, do leta 2025 pa že 80 odstotkov. To naj bi dosegli z večjim osveščanjem, nadzorom in ukrepi, s katerimi bodo preprečili nastajanje odpadkov. Obenem naj bi spodbudili ponovno uporabo odpadkov prek centra za ponovno uporabo, ki naj bi ga odprli. Kot so sporočili iz društva Ekologi brez meja, kjer vodijo program Zero Waste Slovenija, je zdaj v koncept Zero Waste Slovenija vključenih šest slovenskih občin.

V občinah Bled in Gorje ravnanje z odpadki zagotavlja podjetje Infrastruktura Bled. Na Bledu nastane 442 kilogramov odpadkov na prebivalca letno, od česar je 159 kilogramov mešanih odpadkov. Ločeno jih zberejo 64 odstotkov. Delež ločenega zbiranja v občini Gorje je enak, a pri njih nastane manj odpadkov (223 kilogramov na prebivalca letno) in vsak prebivalec pridela le 80 kilogramov mešanih ostankov. Takšno razliko pri nastalih količinah odpadkov gre v veliki meri pripisati dejavnosti turizma na Bledu, so povedali. Sistem ločenega zbiranja odpadkov v obeh občinah poteka tako od vrat do vrat kot preko eko otokov, občani pa jih lahko pripeljejo tudi v zbirni center. Od vrat do vrat zbirajo mešane odpadke in mešano embalažo, ki ju odvažajo vsakih štirinajst dni, ter papirno in kartonsko embalažo, ki jo odvažajo enkrat mesečno. Če gospodinjstvo želi, jim dostavijo še zabojnik za kuhinjske odpadke, ki jih praznijo vsak teden. Šestkrat letno lahko naročijo odvoz kosovnih odpadkov, odvoz zelenega vrtnega odreza pa devetkrat letno. Enkrat letno s premično zbiralnico zbirajo nevarne odpadke, prebivalci pa jih lahko kadarkoli pripeljejo tudi v zbirni center. Od marca do novembra ob vsakem odvozu operejo zabojnike za kuhinjske odpadke, ostale pa najmanj dvakrat letno. Občini imata uveden sistem »plačaj, kolikor odvržeš«. Vsi zabojniki so opremljeni s čipi in količina odpadkov se obračuna glede na dejansko oddani volumen. Uporabnik odda zabojnik tolikokrat, kot je njegova potreba, a največ dvakrat mesečno. Za zbiranje plača fiksni del glede na velikost zabojnika, za obdelavo in odlaganje pa glede na število odvozov. Poostreno nadzorujejo pravilno ločevanje. Rabljena oblačila, obutev in igrače oddajajo organizaciji Humana, odpadni tekstil pa slovenskemu podjetju, ki iz oblačil pridobiva niti.