Padec rublja skrbi izvoznike

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 5. januar 2015 / 12:11

Nadaljnji padec vrednosti rublja vnaša precejšnje tveganje v poslovanje na ruskem trgu, ugotavljajo večji izvozniki v to vzhodnoevropsko državo.

Kranj – Okrepitev rublja je zagotovo ena največjih novoletnih želja v podjetjih, ki izvažajo v Rusijo. Rubelj je namreč v zadnjem letu izgubil kar približno 40 odstotkov svoje vrednosti v primerjavi z dolarjem, na kar so najbrž najbolj vplivale sankcije zaradi krize v Ukrajini in občuten padec cen nafte. Da lahko nadaljnje padanje vrednosti rublja pomeni precejšnje tveganje za letošnje poslovanje, se strinja tudi glavni direktor Iskratela Željko Puljić: »Zadnje nepričakovano in izrazito drsenje rublja ni bistveno vplivalo na končni rezultat Iskratela v letu 2014, predstavlja pa izredno veliko in pomembno tveganje v letu 2015, zato smo se že lotili zahtevne naloge njegovega zmanjševanja.«

Iskratel je lani kljub zaostrovanju krize v regiji ter nenadnem padcu vrednosti rublja v zadnjem kvartalu uspel v Rusiji prihodke povečati nad načrti, poslovne škode pa za zdaj niso občutili niti na trgih Ukrajine in širše regije, kjer so v celoti dosegli svoje plane, ugotavlja Puljić. »Izredno smo zadovoljni, da smo končali velik projekt začetka modernizacije telekomunikacijskega omrežja v Turkmenistanu, kjer je v pripravi že nova pogodba za naslednjo fazo modernizacije, vredna 30 milijonov dolarjev. To bo eden naših ključnih projektov v 2015,« še dodaja.

Med pomembnejše slovenske izvoznike na ruski trg je tudi domžalski Helios, kjer zaradi zelo negotovih razmer v Rusiji in Ukrajini v letošnjem letu pričakujejo padec prihodkov od prodaje za približno deset milijonov evrov, v primeru dodatne zaostritve razmer v Rusiji pa bi bile lahko izgube še večje. Kot so pojasnili, izvajajo številne ukrepe, da bi nevtralizirali negativne učinke: »Pred valutnimi spremembami se skušamo zavarovati s t. i. forward valutnimi pogodbami in z izdajanjem računov v evrih. Vztrajamo pri strogem sistemu upravljanja kreditnega tveganja in opazovanja kreditne obrestne mere svojih strank.« Negativne učinke na ruskem in ukrajinskem trgu poskušajo kompenzirati tudi z drugimi aktivnostmi, npr. s krepitvijo prodaje na preostalih trgih.