Tožbe in izvršbe skrajni ukrep

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 22. februar 2012 / 06:00

Brezposelnost, nizke pokojnine ali veliko nižji prihodki, so običajna pojasnila potrošnikov, ki ne plačujejo položnic. Kako ukrepajo podjetja, ki obračunavajo stroške, oskrbujejo s toploto ali dobavljajo plin?

Kranj – Zamuda pri plačilu najrazličnejših položnic je sicer stalnica pri nekaj odstotkih gospodinjstev, a so se zneski, po besedah naših sogovornikov, v zadnjih letih povišali. Robert Novljan, direktor SPO Škofja Loka, ki upravlja približno 3.500 stanovanj, pravi, da se je delež dolžnikov, to je gospodinjstev, ki zamujajo s plačili več kot 60 dni, v zadnjih štirih letih podvojil. »Povprečna višina dolga je približno 150 evrov na gospodinjstvo, kar je lani predstavljalo približno 18 tisoč evrov odprtih terjatev. Približno polovico terjatev rešimo že ob vročitvi opomina,« pojasnjuje Novljan.

Izgube zaradi neplačnikov

Tistih, ki ne plačajo niti ob opominu, je malo, a so. Tako ugotavlja tudi Ivan Hočevar, direktor podjetja Jeko-in: »V zadnjih dveh letih smo potrojili število izvršb, a je razlog tudi v tem, da smo temu posvetili več pozornosti.« Tudi zato se delež neplačanih terjatev do podjetja (ne gre le za gospodinjstva) v zadnjih treh letih zmanjšuje – z 227 tisoč evrov leta 2009 na 209 tisoč evrov lani. »Odprte terjatve gospodinjstev za nas predstavljajo likvidnostne težave, zato po treh neplačanih položnicah sprožimo tožbe oziroma izvršbe, kjer pa mora dolžnik k znesku na položnici prišteti še obresti in stroške tožbe,« pojasnjuje Hočevar.

Direktor pojasnjuje, da se neplačniki ne zavedajo, da Jeko-in le obračunava stroške (na primer za ogrevanje), ki jih ustvari gospodinjstvo in jih mora podjetje plačati dobaviteljem. Zaradi neplačevanj že drugo leto zapored beležijo negativen rezultat. »Prek tožb nam uspe pridobiti približno polovico terjatev, sledijo rubeži, če ne gre drugače, pa tudi zaseg nepremičnine,« pravi Hočevar in na vprašanje, ali so koga že izselili, odgovori nikalno: »Po eni strani zaradi neurejene zemljiške knjige težko ugotavljamo lastništvo, neplačniki so lahko tudi v najemniških stanovanjih, po drugi strani pa bi bila takšna gospodinjstva ob deložaciji v breme lokalni skupnosti, torej našega lastnika.«

Tudi prodaja nepremičnin

»Razumemo socialne stiske neplačnikov, ki se oglasijo pri nas in povedo, da so brezposelni, z nizko pokojnino ali v trenutnih finančnih škripcih,« pravi Novljan in nadaljuje: »Če gre za najemnika, skušamo reševati težave v sodelovanju s socialno službo in lastnikom. Če pa so neplačniki lastniki stanovanja, se v skrajnem primeru odločimo za izvršbo na stanovanje. Večina ob prejemu sodnega sklepa o izvršbi poravna obveznosti.« Vsi pa ne, zato se vse pogosteje dodajajo prodaje stanovanj na dražbi. V letu 2010 je SPO sodeloval kot upnik pri prodaji enega, lani kar petih stanovanj (a zgolj kot manjši upnik, saj so predlog za izvršbo podali hipotekarni upniki, najpogosteje banke).

V takšnih primerih si je treba zapomniti misel Ivana Hočevarja, da bi lahko v gospodinjstvih, kjer se srečujejo s težavami plačevanja osnovnih stroškov, ugotovili, da glede na dohodke uživajo previsok bivanjski standard: »Mi neplačnike ne moremo izključiti iz dobave, ker to fizično ni možno. Zato pa jim lahko ponudimo plačilo na obroke.« Brez ogrevanja bi šlo v teh mesecih zelo težko.

Petsto odklopov elektrike

»Gospodarska kriza vpliva tudi na večjo plačilno nedisciplino pri naših odjemalcih, čeprav se število neplačnikov skozi leta bistveno ne spreminja. V roku obveznosti poravna 94 odstotkov odjemalcev, skoraj vsi drugi po prejemu opomina. Kjer plačil ni, skušamo najti rešitev z odlogom plačila, obročnim plačilom in podobno,« pojasnjuje Bojan Luskovec, predsednik uprave Elektra Gorenjska. Kljub naštetemu je EG lani izvedla 543 odklopov električne energije pri gospodinjskih odjemalcih oziroma pri 0,7 odstotka odjemalcev.

»Odklop je skrajni ukrep, ki ga uporabimo le, ko so izčrpane vse ostale možnosti. Naloga distributerja je spoštovati splošne pogoje, kar pomeni tudi, da z odklopom ne smejo biti ogrožena življenja in zdravje oseb v gospodinjstvu,« pravi Luskovec. Sistemski operater distribucijskega omrežja (Sodo) hkrati presoja upravičenost nujne oskrbe z električno energijo na podlagi odločbe socialne službe o premoženjskem stanju odjemalca in določi priključno moč.