Izkoriščati, a obenem varovati naravo

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bled / nedelja, 28. december 2014 / 17:11

Dijaki štirih slovenskih šol so prejšnjo sredo v Infocentru Triglavska roža predstavili rezultate bioloških, gozdarskih in pedoloških raziskav, ki so jih poleti opravili na Pokljuki v okviru evropskega projekta recharge.green.

Bled – Pod vodstvom strokovnih mentorjev je 24 dijakov in deset šolskih mentorjev iz štirih slovenskih srednjih šol junija na Pokljuki raziskovalo in obdelovalo podatke o tleh, rastlinstvu in živalstvu, biomasi gozdnih ekosistemov in ekosistemskih storitvah Pokljuke. »Na ta način so se seznanili z raziskovalnim procesom, to je z znanstvenimi metodami zbiranja terenskih podatkov ter z načini njihove analize in nadaljnje uporabe,« je pojasnila vodja projekta recharge.green v javnem zavodu Triglavski narodni park Alenka Petrinjak. Tako so pridobili konkretna znanja in izkušnje, obenem pa so jih po besedah dr. Boruta Vrščaja s Kmetijskega inštituta Slovenije želeli seznaniti s tem, kako zadostiti naraščajočim potrebam po energiji, ne da bi v preveliki meri posegali v alpski prostor.

Glavni namen projekta recharge.green je namreč izdelava celostne strategije za rabo in izkoriščanje obnovljivih virov energije ter sistemov trajnostne rabe tal ob hkratnem ohranjanju biotske pestrosti v alpski regiji – v Sloveniji je to na območju TNP. V okviru projekta so zato ovrednotili biotsko pestrost v TNP, izdelali modele rabe tal in vrednotenja ekosistemskih storitev ter ocenjevali nosilno sposobnost ekosistema glede na produkcijo in rabo virov obnovljive energije. Dijaki Biotehniškega centra Naklo, Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, II. gimnazije Maribor ter Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik so prišli do zanimivih rezultatov, ki so jih prejšnjo sredo delili tudi s širšo javnostjo. »Med drugim so spoznali, da se narava 'dogaja' tudi zaradi posledic poseganja človeka v naravo. Na Pokljuki težka gozdarska mehanizacija za sabo pušča vlake, v katerih se nabira voda. V tej vodi so odkrili pupke, ki jih drugače tam ne bi bilo, saj je Pokljuka sicer suh prostor,« je razložil Vrščaj. Skupina za raziskovanje živali je tako našla več kot petdeset osebkov planinskih pupkov, opazovali so tudi triprstega detla. Skupina za raziskovanje tal je opisala nepričakovane in redke tipe tal, skupina za rastline pa je v različnih habitatnih tipih popisala 150 rastlinskih vrst, od tega kar 20 zavarovanih in 15 vrst rdečega seznama ogroženih vrst. Skupina za biomaso gozdnih ekosistemov je spoznavala metode za ugotavljanje razpoložljivih kapacitet lesne biomase za energetske namene, skupina za ekosistemske storitve pa je ugotovila izjemno raznovrsten pomen Pokljuke za njene obiskovalce in upravljavce.