Fabjanu Hafnerju Lavrinova diploma

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 22. december 2014 / 11:15

Društvo slovenskih književnih prevajalcev je letošnjo Lavrinovo diplomo, poimenovano po odličnem prevajalcu iz slovanskih in drugih jezikov Janku Lavrinu (1887–1986), podelilo koroškemu Slovencu Fabjanu Hafnerju. Fabjan Hafner je prevajalec, pesnik, literarni zgodovinar in publicist, diplomo pa je prejel za zasluge pri posredovanju slovenske književnosti v druge jezikovne kulture. V obrazložitvi priznanja so posebej omenili nagrajenčev pretanjen občutek za prevajanje še tako zahtevne lirike, kar je tesno povezano z njegovim lastnim pesniškim ustvarjanjem. Številnim slovenskim avtorjem, med drugim Danetu Zajcu, Kajetanu Koviču, Florjanu Lipušu, Urošu Zupanu, Mojci Kumerdej in Tomažu Šalamunu, je pomagal do prvih objav njihovih del v nemščini v revijah, kasneje pa do knjižnih prevodov pri najuglednejših založbah. Fabjan Hafner velja v celotnem nemško govorečem prostoru za nesporno avtoriteto v literarnem prevajanju. V pogovoru za časnik Delo je povedal, da je, preden se je lotil prevajanja, tudi sam pisal poezijo. Prevajanje poezije je po eni strani kraljevska panoga, po drugi strani pa omogoča delo po manjših etapah. Poezija je zanj zgoščena podoba sveta. Povedal je, da je na pisateljskih srečanjih v Vilenici in na Bledu spoznal, kako pomembno vlogo imajo slovenski pisatelji v slovenski družbi, med letoma 1992 in 1997 pa je kot avstrijski lektor poučeval na Filozofski fakulteti v Ljubljani. »Moj jezik je bil in bo vedno koroški, saj sem odraščal in živim z dokaj izrazitim rožanskim narečjem. Slovenščina je zame jezik intime in vzvišenosti, družine, večerov in koncev tedna,« je povedal nagrajeni prevajalec. Ugotavlja, da danes zaradi gospodarske krize literatura ni več lahko dostopna tistim, ki se zanimajo zanjo. Vendar je v Sloveniji še vedno veliko odličnega pisanja, kar potrjujejo številna priznanja in prodaja prevodov po Evropi.

In kdo je Fabjan Hafner? Rodil se je leta 1966 v Celovcu, z družino pa živi v Bistrici v Rožu/Feistritz im Rosental. V Gradcu je študiral slavistiko in germanistiko in je bil nekaj časa tudi lektor za nemščino na Univerzi v Ljubljani. Sedaj je sodelavec literarnega inštituta Roberta Musila v Celovcu. Piše v obeh deželnih jezikih in je spoštovan gost na mnogih literarnih in splošno kulturnih prireditvah.