Kordežu bodo sodili znova

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / ponedeljek, 22. december 2014 / 12:01

Vrhovno sodišče je razveljavilo sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je Bineta Kordeža zaradi zlorabe položaja pri prodaji trgovskega centra Primskovo obsodilo na šest let in pet mesecev zapora.

Ljubljana – Potem ko je vrhov­no sodišče konec oktobra nekdanjemu predsedniku uprave Merkurja Binetu Kordežu prekinilo izvrševanje zaporne kazni (do tedaj je v zaporu že odsedel 15 mesecev), je že sredi novembra deloma ugodilo tudi njegovi zahtevi za varstvo zakonitosti in razveljavilo sodbo, s katero je bil zaradi zlorabe položaja pri preprodaji trgovskega centra Primskovo obsojen na šest let in pet mesecev zapora. Sojenje Kordežu bodo tako na ljubljanskem okrožnem sodišču morali ponoviti, medtem ko je vrhovno sodišče zahteve ostalih obtoženih v zadevi Primskovo zavrnilo. Po mnenju vrhovnih sodnikov zahteve za varstvo zakonitosti, ki so jih vložili nekdanja finančnica Merkurja Janja Krašovec, nekdanji direktor družbe Kograd Igem Oto Brglez (oba sta bila obsojena na poldrugo leto zapora) in družba Kograd Igem, niso utemeljene.

Z verižno preprodajo trgovskega centra Primskovo naj bi Kordež in soobsojenci Merkur oškodovali za nekaj več kot devet milijonov evrov, ki so ostali na Merfinu. Kordež in Krašovčeva naj bi tako protipravno premoženjsko korist pridobila kot solastnika Merfina. Po mnenju vrhovnega sodišča pa je sporna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da si je Kordež na ta način pridobil 2,37 milijona evrov protiprav­no pridob­ljene premoženjske koristi. O tem je imelo pomisleke že višje sodišče, ki je zato zadevo vrnilo v ponov­no odločanje, v njem pa je prvostopenjsko sodišče znova odločilo enako. Vrhovno sodišče sedaj ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dejstvo, da si je obsojeni Kordež s kaznivim dejanjem pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 2,36 milijona evrov, upoštevalo kot oteževalno okoliščino pri odmeri kazni, »čeprav po drugi strani iz razlogov sodbe izhaja, da protipravna premoženjska korist, ki naj bi jo pridobil obsojenec, sploh ni bila ugotovljena«. Takšna ugotovljena »absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka pa že sama po sebi terja obvezno razveljavitev izpodbijane pravnomočne sodbe«, še poudarja. Po mnenju vrhovnih sodnikov bi bilo protipravno premoženjsko korist, ki naj bi jo pridobil Kordež, mogoče ugotoviti le z vrednotenjem družbe Merfin. Z zavrnitvijo predloga za postavitev izvedenca ekonomske stroke, ki bi izračunal obstoj in višino premoženjske koristi, pa je bila Kordežu kršena pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist.

Kordež za komentar ni bil dosegljiv, že ob izpustitvi na prostost pa je med drugim izjavil: »Že Višje sodišče v Ljubljani je poleti pravnomočno ugotovilo, da z obrav­navanimi dejanji nisem pridobil nobene premoženjske koristi, in s tem potrdilo, kar smo v času sodnih postopkov ves čas dokazovali. Verjamem, da se s tem odpira prostor za ponovno oceno o tem, ali so bile izvedene poslovne poteze protipravna dejanja, kot so bila opredeljena v dosedanjih sodbah.«