Sedem scenarijev uničenja
Popularni Michael Hanlon, britanski znanstveni publicist, je v časniku The Telegraph nedavno popisal sedem možnih katastrof, ki lahko v daljni ali pa že v bližnji prihodnosti povzročijo konec civilizacije in človeške vrste …
Kaj vse nas lahko doleti?
Prvi scenarij: padec asteroida. Nekaj takega naj bi se zgodilo že pred 65 milijoni let, ko je komet padel na Zemljo nekje ob mehiški obali. Prah je zastrl sonce, to pa je povzročilo veliko klimatsko spremembo in izumrtje dinozavrov. Leta 1908 je manjši asteroid padel v Sibiriji in izbrisal dobršen del gozda, lani je preplah povzročil meteorit v Čeljabinsku. Možnosti padca velikega objekta so malo verjetne že v našem življenju, a nekega dne se bo trk gotovo zgodil. Drugi scenarij: umetna inteligenca premaga človeško. Fizik Stephen Hawking napoveduje, da bodo čez nekaj desetletij računalniki tisočkrat pametnejši od današnjih in bi se lahko uprli svojim človeškim staršem (»vstaja strojev«). Možnosti tega scenarija so neznane. Vprašanje je, ali stroji sploh zmorejo zavest in željo, da bi naredili nekaj proti nam. In zakaj bi sploh hoteli uničiti planet, na katerem tudi oni živijo? Tretji scenarij: gensko spremenjena bolezen. Gre za največjo kratkoročno grožnjo. Ebola se k sreči ni razširila po vsem svetu, ker se ne prenaša po zraku. Gensko spremenjen virus, ki bi bil tega sposoben, pa bi lahko ubil milijone. Bog ne daj, da ga v roke dobijo teroristi. Možnosti: nekega dne bo to nekdo zagotovo storil. Nekatere viruse naj bi že do zdaj ustvarjal človek. Četrti scenarij: jedrska vojna. Jedrski spopad je bil najverjetnejši že v času hladne vojne, možen je tudi zdaj, na svetu je več kot 15.000 jedrskih bomb. Možnosti: zelo velike. Jedrsko orožje ima že devet držav in še je nekaj kandidatk. Peti scenarij: katastrofa v trkalniku. Še preden je trkalnik CERN v Švici odkril Higgsov bozon, je nemški znanstvenik Otto Rossler svaril, da bi lahko trkalnik po nesreči ustvaril črno luknjo, ta pa bi »posrkala« Zemljo. Taka možnost je sicer zelo majhna. Šesti scenarij: Bog nas izklopi. Gre za »hipotezo simulacije«, ki jo predstavlja filozof Nick Bostrom. Vsi mi in naš prostor bi lahko bili le simulacija, ki jo upravlja nekakšen superračunalnik. Možnosti tega scenarija sploh niso zanemarljive. Naše vesolje morda sploh ni resnično. Dokazov o obstoju nezemeljskega življenja itak ni, vesolje morda res ni takšno, kot mislimo mi. Če nas izklopijo, nas preprosto ne bo več. In še sedmi scenarij: klimatska katastrofa. »Izklop« je najbrž res le znanstvena fantastika, klimatske spremembe pa so že zdaj resničnost. Same po sebi ne bodo povzročile izumrtja človeštva, vprašanje je bolj, ali se bomo sposobni prilagoditi novim okoliščinam, velikim spremembam v kmetijstvu, lakoti, širjenju bolezni ... Možnosti: podnebje samo se spremembam prilagaja brez težav, to pa ne velja za ljudi. Dobra stran tega scenarija je ta, da lahko ravno v njem ljudje naredimo največ, da se mu izognemo.
Merklova svari Putina
»Ni razloga, da bi govorili o vojni na Baltiku. A vseeno, peti člen pogodbe o Natu, ki govori o tem, da je napad na eno članico napad na vse zavezništvo, drži … Tudi zato ponujamo pomoč pri varovanju baltiškega zračnega prostora, sestavili smo nove hitro odzivne sile in okrepili sodelovanje s Poljsko in Dansko.« To je izjavila nemška kanclerka v pogovoru za nemški časopis Die Welt. In nadaljevala: »Moldavija, Gruzija in Ukrajina so tri države v našem vzhodnem sosedstvu, ki so se suvereno odločile podpisati pridružitveni sporazum z EU. Tem trem državam Rusija povzroča težave.« Izpostavila je zamrznjene konflikte v Južni Osetiji in Abhaziji, zaradi katerih trpi Gruzija, in enak konflikt v moldavskem Pridnestrju. »Prav tako lahko vidimo, da poskuša Rusija v nekaterih državah zahodnega Balkana doseči njihovo gospodarsko in politično odvisnost.« Ob teh besedah bi lahko kanclerko pobarali, ali niso Zahod, EU in Nemčija še bolj agresivni, ko skušajo v gospodarsko in politično odvisnost od Zahoda spraviti Ukrajino. Manj agresivni v vojaškem pogledu, zato pa tem bolj v političnem in gospodarskem.
Kakšni bodo romani FB-generacije?
»Zanima me, kako bodo prihodnje generacije, ki so se rodile z internetom, prenosnimi telefoni, elektronsko pošto in tviti, v književnosti izrazile svet, v katerem smo vsi nenehno povezani in kjer se družbena omrežja zajedajo v tisti del intimnosti in skrivnostnosti, ki je bil še do nedavnega naša zasebna last – skrivnostnost, ki je posameznikom dajala globino in ki je lahko pomenila osrednjo temo za roman.« Te pomenljive besede je izrekel francoski pisatelj Patrick Modiano, v zahvalnem govoru, preden so mu v Stockholmu slovesno izročili letošnjo Nobelovo nagrado za književnost. Res zanimivo vprašanje.