Soška fronta v domači garaži

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / torek, 16. december 2014 / 10:51

Miroslav Potočnik iz Kamnika je eden redkih, če ne kar edini Gorenjec, ki že več kot dve desetletji zbira in aktivno spremlja vse, kar je povezano s soško fronto in prvo svetovno vojno nasploh. Doma ima urejen Vojaški muzej Drugega gorskega strelskega polka.

Čeprav je bilo območje Kamnika pred stotimi leti zgolj zaledje Soške fronte in vojnih predmetov iz tistega časa tu ni moč izkopati (so pa na Kamniškem bili trije 'špitali', eden tudi v mekinjskem samostanu od 1915. leta, kjer je bilo kar 400 ležišč za vojne ranjence in vojake s kolero in tifusom), se je Miroslav Potočnik, upokojeni častnik slovenske vojske in tudi veteran vojne za Slovenijo, za soško fronto navdušil že dolgo nazaj.

Predmete zbira že 25 let, še posebej aktivno od osamosvojitve naprej, sprva majhna zasebna zbirka pa je počasi prerasla v pravi mali muzej, ki ga je oktobra leta 2005 odprl tudi za javnost. Posvetil ga je slovenskim vojakom na soški fronti, predvsem tistim iz Drugega gorskega strelskega polka. Predmetov v njem je že toliko, da niti sam ne ve njihovega natančnega števila. Zadnja leta je predmete že zelo težko najti na terenu, zato si jih zbiratelji veliko menjavajo med seboj, tudi odkupujejo, obstajajo namreč prav posebni vojaški sejmi, a glavnino predmetov je Miroslav Potočnik na območ­ju nekdanje soške fronte izkopal sam.

»Predmete sva začela zbirati s sinom, povsem naključno, ko sva hodila v Julijske Alpe in je bilo takrat tega še zelo veliko. Granat denimo še ni bilo težko najti ob planinski poti. Ko sva šla v hribe, je sin predmete pobiral po tleh in mi s tem polnil nahrbtnik, da sem ga komaj nosil in sem ga moral kar ustavljati, sicer ne bi prišla do vrha. Nato sva doma uredila skromno vitrino, a zbirka se je širila, prostora je primanjkovalo, nato pa sem se odločil urediti muzej in se s tem začel ukvarjati bolj sistematično. Naredil sem si načrte, kje je potekala linija fronte, in začel sem hoditi tja in iskati predmete,« nam je povedal zbiratelj, ki ima na to temo doma tudi ogromno knjig, saj ga preprosto zanima vse, povezano s soško fronto in prvo svetovno vojno.

V muzeju je kotiček s starimi fotografijami, zemljevidi in izrezki, namenjen vojaški zgodovini Slovencev, vse ostale kotičke pa polnijo najrazličnejši predmeti tako avstrijskih kot italijanskih vojakov. In prav vsak predmet ima svojo zgodbo, ki jo Miroslav obiskovalcem z veseljem predstavi. V čas hudih bojev nas tako popeljejo najrazličnejše granate, bombe, mine, naboji, čutare, puške, pištole, noži, žične ovire, minometi, orodje za kopanje jarkov, oprema vojakov za visokogorje in hojo po snegu, nosila za ranjence, stekleničke za zdravila, celo nekaj osebnih predmetov vojakov, pasne sponke oficirjev, kovinska očala za sneg in še mnogo drugega.

»Slovenci se ne zavedamo dovolj in ne spoštujemo svoje vojaške zgodovine,« še pravi Potočnik, zato je toliko bolj vesel vsakega posameznika in skupine, ki z zanimanjem pridejo na obisk v njegov muzej. Še posebej v teh letih, ko mineva sto let od 1. svetovne vojne.