Kvartet znanih slovenskih citrarjev je obogatil program ponedeljkove svečanosti v baziliki na Brezjah.

Brezjanska pričevanja tudi v knjigi

S slovesno mašo in knjigo o najbolj znanem slovenskem romarskem središču so na Brezjah sklenili letošnje jubilejno leto.

Brezje – V baziliki Marije Pomagaj na Brezjah so v ponedeljek počastili 60. obletnico posvetitve obnovljenega oltarja v kapeli Marije Pomagaj in izdali skoraj 400 strani obsegajočo knjigo pričevanj o Mariji Pomagaj z Brezij z naslovom Po Mariji podarjene milosti. S tem so sklenili jubilejno leto, ki je doseglo vrhunec s počastitvijo 200. obletnice nastanka Layerjeve slike Marije Pomagaj. Obnovljeni oltar v kapeli Marije Pomagaj je na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja 8. decembra leta 1954 posvetil tedanji ljubljanski škof Anton Vovk, ki je kot otrok in dijak pogosto prihajal na Brezje in je tudi v letih škofovanja ostal goreč častilec Marije. To dokazujejo tudi besede, ki jih je dal zapisati na obnovljen oltar: Premili Kraljici krasni oltar posvetil Anton Ljubljanski Ribič.

Ponedeljkova svečanost se je začela z mašo, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. V pridigi se je zahvalil frančiškanom in vsem, ki skrbijo za romarsko središče na Brezjah. Dejal je, da le oltar ve, koliko zahval, molitev in prošenj so izrekli ljudje pred sliko Marije Pomagaj na Brezjah. Slovesnost se je nadaljevala z akademijo, na kateri je nastopil Slovenski kvartet citrarjev, v katerem igrajo Peter Napret, Janja Brlec, Anita Veršec in Tomaž Plahutnik, Andreja Eržen in Jure Šešek pa sta brala odlomke iz knjige Po Mariji podarjene milosti. V knjigi so objav­ljena pričevanja o čudežnih ozdravitvah na Brezjah. Prvo znano ozdravljenje se je zgodilo 22. septembra leta 1863 17-letni Mici Tavčar iz Begunj. Opisana je zgodovina romarskega središča in bazilike, obiski pomembnih ljudi, tudi papeža Janeza Pavla II 17. maja leta 1996, ter kraji po svetu, ki jih krasi podoba Marije z Brezij. Svoje misli o Brezjah in Mariji so za to priložnost napisali najpomembnejši predstavniki katoliške Cerkve v Sloveniji, uvodni članek pa je napisal frančiškan, ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore. Ponedeljkovo svečanost je gvardijan frančiškanskega samostana na Brezjah in rektor Marijine bazilike dr. Robert Bahčič sklenil z besedami, da Brezje so in bodo ostale svet kraj, del božje in narodove zgodovine.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / sreda, 17. maj 2023 / 07:47

Sramota v Savskem drevoredu v Kranju

»To, kar se je zgodilo v Savskem drevoredu, je masaker nad naravo. Vse skupaj je videti, kot da smo na vojnem območju, kot bi padla bomba,« nas je opozoril bralec.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 16. november 2021 / 00:01

Podjetja, ki hitro rastejo

Po zadnjih podatkih Ajpesa se delež hitro rastočih podjetij na Gorenjskem povečuje, a znaša nekoliko manj od slovenskega povprečja.

Zanimivosti / ponedeljek, 15. november 2021 / 23:59

Pripovedovalec zgodb in življenja

Matevž Košir je letos praznoval devetdeset let. Spomin mu še zelo dobro služi in je prava zakladnica informacij iz življenja v preteklosti. Z devetimi leti je odšel z doma na Dolgih Njivah za pastirja...

GG Plus / ponedeljek, 15. november 2021 / 23:56

Včasih se prebudi Gorenjec v njem

Uroš Smolej je bil gost pogovornega srečanja na Jesenicah. Dolgoletni igralec MGL je po rodu Jeseničan, kjer je tudi prvič stopil na oder.

Avtomobilizem / ponedeljek, 15. november 2021 / 23:52

Sistem cestninjenja doživlja spremembo

S prvim decembrom prihajajo elektronske vinjete, ki bodo vezane na registrsko oznako vozila. Cene vinjet ostajajo enake, prav tako predpisane globe – 300 evrov, če vas zalotijo brez nje.

Jesenice / ponedeljek, 15. november 2021 / 23:50

Ne v sežig, kar na deponijo

Na Jesenicah je ogorčenje povzročila informacija, da nakopičena lahka frakcija na Mali Mežakli ni več primerna za sežig, zato jo je Ekogor začel mleti in odlagati na odlagališče.