Dišeči kruh iz Šuštarjeve peči

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 15. december 2014 / 11:12

Med dosedanjimi obiskovalci domačije Pri Šuštarju v Hotemažah so od preteklega tedna naprej tudi Slovenci s koroške Podjune iz okolice Žitare vasi/Sittersdorf, Globasnice/Globasnitz in Plaznice pri Šentlipšu/Blasnitzenberg. V Slovenijo prihajajo kar pogosto, v Šuštarjevi hiši, na kateri gospodari magister geografskih znanosti Milan Krišelj in dolgoletni predsednik komisije za razvoj turizma pri Turistični zvezi Slovenije, pa so bili prvič. Zanimala jih je obnovljena, več kot 200 let stara domačija v bližini reke Kokre, ki so jo Krišljevi obnovili in v njej ohranili bogastvo preteklosti, vključno s črno kuhinjo, z najmanj 150 let staro kmečko pečjo in z vso etnološko opremo, kakršno na primer vidimo v Prešernovi hiši v Vrbi. Hiša ni muzejska, ampak je živa. V mizi z javorovim pokrovom, »mentrgi« po domače, še vedno mesijo kruh. Gostje s Koroške so bili navdušeni, ko jim je gospodar Milan s pomočnikoma pokazal, kako so včasih v teh krajih mesili kruh, kako je testo vzhajalo in kako je bilo treba pripraviti peč ali »grmado« za peko kruha. In kako je zadišalo, ko je Milan odprl predpeček ali »mesteje« in začel z veslico ali posebno lopato pobirati hlebe iz peči. Korošci so kruh iz Šuštarjeve peči (pečejo ga vsak teden) seveda pokusili. Tako dobrega kruha se nikdar ne naješ, so povedali. In takšen kruh je treba spoštovati, so dodali.

Slovenski generalni konzulat v Celovcu je pretekli teden vabil na novo umetniško razstavo iz niza Okno umetnosti k sosedu, ki povečuje zanimanje koroške, še posebej celovške kulturne srenje za slovensko kulturo in umetnost. Odprtje razstave slik akademske slikarke Catherine Zavodnik in akademskega slikarja Črtomira Freliha, rojenega leta 1960 v Nomenju v Bohinju, kjer tudi živi in ustvarja, je bilo tudi predpraznično srečanje generalne konzulke Dragice Urtelj in sodelavcev z gosti s Koroške in Slovenije. V nagovoru je generalna konzulka opozorila na dva dogodka, ki kažeta na dobro sodelovanje med Slovenijo in Koroško. Prvi je oživitev dela Kontaktnega komiteja Slovenija - Koroška, ki je na zasedanju na Brdu sprejel okvire sodelovanja, drugi pa učinkovito dogovarjanje pri organizaciji pomoči prizadetim v februarskem žledu v Sloveniji, še posebej na Jezerskem in v Kokri. Korošci so pomagali hitro, nesebično, brez birokratskih ovir, za kar smo jim v Sloveniji hvaležni, je povedala konzulka.