Nekaj primerov gripe

Gripa je bolj sezonska in se pojavlja od konca oktobra do sredine aprila. V povprečju imamo desetkrat več možnosti, da zbolimo za prehladom kot za gripo, ki je veliko resnejše obolenje kot prehlad. Slednji pa zahteva večjo odsotnost z dela in od pouka kot vse druge bolezni skupaj.

V Sloveniji so že potrdili posamezne primere  okužb z virusom influence A in virusom influence B, število na Gorenjskem ne odstopa od povprečja. "Število potrjenih grip je zelo majhno. Podatki Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo kažejo, da je o posameznih primerih gripe poročalo polovica držav te regije. Strokovnjaki ocenjujejo, da ostaja aktivnost nizka in zato o sezoni gripe še ne moremo govoriti. Pojavljanje akutnih okužb dihal je povsem primerno letnemu času," je povedala doc. dr. Maja Sočan iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Najpogostejši je prehlad

Najpogostejša virusna okuž­ba je prehlad. Povzroča ga več kot dvesto različnih virusov. "Prehladna obolenja se lahko pojavljajo čez vse leto, najpogostejša pa so jeseni in pozimi. Obisk pri zdravniku je potreben, kadar trajajo prehladni simptomi dlje kot sedem dni, kadar imamo povišano temperaturo več kot tri dni, kadar težko dihamo in požiramo, kadar kašljamo več kot sedem dni, pri hudem glavobolu in bolečinah v predelu sinusov, bruhanju, moteni zavesti, pri otrdelem tilniku, bolečini v ušesih…," je povedala doc. dr. Irena Grmek Košnik, specialistka javnega zdravja iz NIJZ. V povprečju imamo desetkrat več možnosti, da zbolimo za prehladom kot za gripo, ki pa je veliko resnejše obolenje kot prehlad, je še pojasnila sogovornica in dodala: "Prehlad zahteva večjo odsotnost z dela in od pouka kot vse preostale bolezni skupaj. Odrasli zbolijo v povprečju dvakrat do štirikrat na leto, otroci pa šestkrat do osemkrat. Da bi se izognili pogosti obolevnosti in prepogostih odsotnosti, poskušamo prehlad pozdraviti sami, žal največkrat delovno, brez zdravniške pomoči. A tudi pri prehladu lahko pride do zapletov, kot so vnetje srednjega ušesa (največkrat pri otrocih) in obnosnih votlin (sinuzitisa), ter okužbe spodnjih dihal, med katerimi je najbolj pogosta in nevarna pljučnica."

Nevarna pljučnica

Pljučnica (pnevmonija) je vnetje, ki zajame drobne pljučne mešičke in tkiva okrog njih, zaradi tega pride do motene izmenjave plinov in oskrbe s kisikom. Irena Grmek Košnik je opisala simptome: "Znaki pljučnice so splošna oslabelost, povišana telesna temperatura, kašelj, izmeček, bolečine v prsih, hitro in težko dihanje, izguba apetita, zmedenost ... Pri starejših so lahko simptomi neznačilni in zabrisani."

V slovenske bolnišnice je v povprečju sprejetih približno 6000 bolnikov z izven bolnišnice pridobljeno pljučnico. Največ med njimi kar od 60 do 70 odstotkov je starejših od 65 let. "Pljučnica je pomemben vzrok smrti, saj je smrtnost v bolnišnici zdravljenih bolnikov s pljučnico okrog 10 odstotna, bolnikov s pridruženimi kroničnimi boleznimi in starostnikov pa celo do 30 odstotna."

Kako se zaščitimo

V zimskem času, ko kroži več virusov, strokovnjakinja svetuje dosledno upoštevanje vseh higienskih načel in cepljenje proti gripi in pnevmokoknim okužbam. Cepljenje proti gripi je potrebno opraviti vsako leto znova (najbolje) še pred sezono prehladnih obolenj. Priporočajo ga še posebej kroničnim bolnikom, starejšim in majhnim otrokom, nosečnicam, svojcem bolj ogroženih oseb in varovancem socialnih ustanov, pa tudi osebam, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe. "Pnevmokokne okužbe so velik problem po vsem svetu, saj so pnevmokoki vodilni povzročitelji bakterijske pljučnice v kar 68 odstotkih, gnojnega meningitisa, vnetja srednjega ušesa v kar 50 odstotkih, bakteriemije in sepse. Zdravimo z antibiotiki, so pa bakterije na njih vse bolj odporne. Tveganje za pnevmokokne okužbe z zapleti lahko znižamo s pravočasnim cepljenjem."