Brihtna glava

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / ponedeljek, 15. december 2014 / 13:41

Na Radovici, ki je od Metlike oddaljena dobrih šest kilometrov, smo se Glasovi popotniki ponovno srečali s preteklostjo. Za dobro uro smo postali osnovnošolci, dobili tudi 'izpričevala', strog nastop naše učiteljice pa nas je popeljal v petdeseta leta prejšnjega stoletja.

V osnovni šoli Brih­tna glava nas je najprej sprejel Andrej Bajuk, ki je v času, ko Radovico obiščejo turisti ali izletniki, ravnatelj omenjene osnovne šole. Pa še eno veselje ima – kasneje smo ugotovili, da je kot za Gorenjce tudi za Belokranjce kar pogosta značilnost: igra na harmoniko.

Dobro šolsko uro smo kot drugošolčki spoznavali Belo krajino na duhovit in zanimiv način, tudi skozi petje. Stroga učiteljica Darja je bila tako avtentična, da smo se je kar malo bali. Klicala je učence pred tablo, kdor ni bil spoštljiv do nje ali je nagajal, se je lahko znašel tudi v kotu, v klečečem položaju na koruzi. Darja Zamida Pečaver je drugače čisto prijazna gospa, se pa v vlogo učiteljice iz še ne tako oddaljene preteklosti izjemno dobro vživi, pa ker je vsak razred drugačen, je njen nastop tudi interaktiven, tako da mora biti iznajdljiva in vešča svojega nastopa.

Premraženi a dobre volje smo se takoj po končani uri sprehodili do bližnje turistične kmetije Bajuk, kjer sta nam Ivan in Nena pripravila polne krožnike domačih dobrot. Glasov Grega je poprijel za harmoniko in kosilo je minilo, kot bi mignil. Bajukovi so znani po svoji zidanici, ki se nahaja pet metrov pod zemljo, hči pa se je pred desetimi leti okitila tudi z nazivom vinska kraljica Slovenije 2004. Vino njenega visočanstva je bil takrat renski rizling, letnik 2002.

Z velikim zanimanjem smo si v popoldanskem delu izleta ogledali še romarsko središče Tri fare v Rosalnicah, kjer smo prisluhnili razlagi gostitelja, duhovnika Jožeta Pibernika, ki je sicer po rodu Gorenjec; pa obiskali Sosesko zidanico v Drašičih, ki so za nekatere bili in ostajajo belokranjska vinska prestolnica.

Znamenita božja pot Tri fare predstavlja romarski kompleks, znan po treh gotskih cerkvah, stisnjenih znotraj visokega pokopališkega obzidja, ki je verjetno deloma še ostanek protiturškega tabora. Cerkve stojijo vzporedno ena zraven druge: severna cerkev je posvečena Žalostni Materi Božji, srednja nosi patrocinij Glej človek, južna pa Lurške Matere Božje. Vsaka po svoje preseneti in navduši obiskovalca, prav v cerkvi Žalostne Matere Božje pa imajo ohranjene tudi najstarejše baročne orgle, izdelane na Kranjskem, v Ljubljani sredi 18. stoletja. Izdelal jih je ljubljanski orglarski mojster Janez Jurij Eisl.

Drašiči pa so vas, ki je ne more zgrešiti noben ljubitelj odličnega vina. Znani so po soseskem vinu, ki nastane iz mošta vseh članov soseske zidanice, ki stoji blizu cerkve v prostorih nekdanje šole. Edine, ki v Sloveniji deluje neprekinjeno. Od davnih časov do danes je preživela marsikaj in o tem nam je veliko povedal Jože Stariha. Razložil je tudi, kako v bistvu deluje vinska banka, kaj je to rovaš, spoznali smo drašiško himno, degustirali kar nekaj vin, se do sitega najedli pogače. Zaigral nam je tudi na orglice, kasneje poprijel še za harmoniko, tako da, če bi ostali le še pol ure dlje, bi se druženje razvilo v pravo veselico, vendar je bila ura že pozna in prišel je čas, da se odpravimo nazaj na Gorenjsko.