Sto let Marije Stopar
Marija Stopar, čila in bistra gospa, doma z Blejske Dobrave, je v ponedeljek v domu Viharnik v Kranjski Gori praznovala stoti rojstni dan. Malo hrane in spanja pa veliko dela je recept za dolgo in zdravo življenje, pravi slavljenka.
Kranjska Gora – Marija Stopar se je kot Loncnarjeva rodila v bohinjskem Nomenju 8. decembra daljnega leta 1914 kot druga od šestih otrok. Le še ona in 95-letna sestra Angela iz Bohinjske Bistrice sta še med živimi. Že kot dvanajstletna deklica je šla od doma služit v Podkoren, kasneje pa se je poročila s Francetom Stoparjem z Blejske Dobrave, kjer je preživela večino svojega bogatega življenja. Soprog jih je že pred tremi desetletji umrl, z družino – ima sina Dušana, vnuka Petro in Boštjana ter pravnuka Gašperja in Aljaža – pa je še vedno tesno povezana.
Pred štirimi leti si je zlomila kolk, zato je morala v dom – najprej na Koroško, ker drugje ni bilo prostora, maja letos pa se je preselila bliže domu, v kranjskogorski Viharnik. »Zelo lepo se imam tukaj. Odlična postrežba je, dobra družba in prijazno osebje. Vsak dan telovadim – še zdravnik me je pohvalil, da sem pridna – grem v družbo, z veseljem pogledam televizijo. No, pri poročilih malo zamižim, da se ne zjezim preveč,« slikovito in hudomušno opiše svoje življenje v domu za ostarele. Vesela je, ker jo domači obiščejo skoraj vsak dan. »Se že kdo oglasi – če ne sin pa vnuka in pravnuki,« pravi zadovoljno.
Sin Dušan pravi, da je bila mama vedno borka. »Stroga ni bila, je pa zmeraj imela red. Zdrava je bila vse življenje, ne vem, če je bila pred poškodbo kolka sploh kdaj pri zdravniku. Strašno rada poklepeta – tu v Viharniku ima za družbo očetovo sestrično, pa tudi nas je vesela zmeraj, ko pridemo. Spomin, sploh na mladost, ima še zmeraj odličen. Čisto natančno se še spomni, kako je bilo v njenih otroških letih v Nomenju, z imeni in priimki vseh vaščanov vred.«
Gospa Marija pravi, da je recept za dolgo in zdravo življenje ter bistre misli čisto enostaven: »Nič jest', malo spat' in fejst delat',« pove odločno in se zraven prav iskrivo nasmehe, vesela vsakega novega dne.
Na praznik je bila posebno lepo urejena. Kako ne, ko pa ji je družina v Viharniku pripravila imenitno praznovanje s šampanjcem, torto in vsem drugim, kar sodi zraven. Čestital ji je tudi jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger.