Žensko telo kot bojišče

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 13. december 2014 / 12:46

V razmerju med moškim in ženskim spolom ne gre le za privlačnost, v njem je tudi veliko agresivnosti in težnje po gospodovanju. Žensko telo lahko postane bojišče – tako pravi kongovski ginekolog dr. Denis Mukwege …

Zdravnik posiljenih žensk

»Žensko telo se uporablja kot bojišče in kot vojno orož­je. To pa prinese številne posledice. Družine razpadajo, uničeno je temeljno tkivo družbe, prebivalci postanejo sužnji, vladajo pa gospodarji vojne. In to le zaradi pomanjkanja vladavine prava. Gre za vojno strategijo, država pa ne zmore zaščititi svojih državljanov.« Te besede je pred evropskimi poslanci izrekel kongovski ginekolog dr. Denis Mukwege, letošnji dobitnik nagrade Saharova za svobodo misli. Pomagal je že več kot 40.000 ženskam, žrtvam spolnega nasilja v vojni. V Bukavu na vzhodu Demokratične republike Kongo je ustanovil bolnišnico Panzi. Ženskam poleg fizičnih zdravi tudi psihične rane, potem ko so (pogosto tudi množično) posiljene, oskrunjene, povzročene so jim poškodbe s cevmi pušk, bajoneti in odlomljenimi steklenicami. »Redek je dan, ko ne pride na plan nova človeška drama. Samo prejšnji teden so vojaki z mačetami pobili 50 ljudi, odprli so trebuhe več desetim ženskam in pohabili njihove še nerojene otroke. V zadnjem mesecu so pohabili več kot 500 ljudi …« To morajo biti prizori, ki niso za evropske oči in ušesa. Iz teh posilstev se rojeva veliko otrok. »Otroci, ki se rodijo iz posilstev, so nedolžni, a ko pridejo na svet, niso ljubljeni. Ljudje včasih krivijo otroke za to, kar se je zgodilo ženskam. Zato moramo te otroke zaščititi, saj gre za časovno bombo v naših družbah. Ti otroci sodelujejo pri uničevanju kongovske družbe. Tem otrokom moramo dati identiteto, saj so to kongovski otroci, ki morajo imeti enake pravice in zaščito. Naj dobijo priložnosti kot drugi, brez diskriminacije, saj le tako ne bodo zapadli v nasilje.« Spremenijo se tudi družine. »Če otrok vidi, kako je njegova mama posiljena, ne bo nikoli več isti. Ko otrok vidi očeta ponižanega, ko ne more pomagati mami, se spremeni tudi njegovo videnje očeta. Odnosi v družini se spremenijo.« Kaj storiti, da bi bilo drugače. Za ženske se morajo postaviti moški, poudari dr. Mukwege. »Posilstva niso problem žensk, to je problem našega človeštva. Nekaj, kar zanika človečnost žensk, zanika naše celotno človeštvo in zato potrebujemo veliko močnejšo vpletenost moških. Moški ne smejo biti solidarni z manjšino, ki je odgovorna za posilstva. Želim si, da bi moški, ki ne posiljujejo, prekinili ta molk, javno obtožili storilce in rekli: 'Jaz sem moški in sem drugačen, drugačen pa sem, ker spoštujem ženske tako v zasebnosti kot v javnosti.' A to se ne zgodi. Vse prepogosto zapremo oči in rečemo: 'To je njihov problem.' Če bi se moški dvignili in stopili ženskam v bran, bi to res lahko naredilo razliko.« Najbolj navdihujoč pa je pogum žensk samih. »Na srečo obstajajo pogumne ženske. Včasih imam občutek, da če ne bi bilo njih, ne bi bilo tako. Včasih se mi zdi, da bi bila po tem, kar so preživele one, smrt celo boljša izbira. A ko vidim pogum žensk, ki se dvignejo in se postavijo na noge, ki se borijo za pravice svojih otrok, ki se borijo za pravice svojih skupnosti – kakšna moč je to! Moč žensk me resnično navdihuje in mi daje občutek, da sem čisto majhen del v boju, ki ga vodijo ženske. Sam igram le majhno vlogo, a zmožnost žensk, da se žrtvujejo za druge, je neverjetna. One so tiste, ki vlečejo našo barko za sabo.« (Vir: MMC RTV SLO)

Ogenj v trebuhu

»Moški in ženske so izčrpani od bitke, a ne vedo, kako bi odpravili sovražnost med spoloma. Stoletni družbeni dogovor se je porušil in še zmeraj smo v šoku. Našo generacijo so bombardirali z ogromnimi spremembami – s tabletko, spolno revolucijo, z militantnim feminizmom, osvoboditvijo gejev, z vstopom žensk v politiko in gospodarstvo. Zadnje čase se zdi, da bitka slabi in veter prinaša dih miru. Adam in Eva opuščata propagandne kampanje, ne obmetavata se več z jabolki in žalitvami in kažeta znake želje, da bi spet postala ljubimca. Hrepenenje, da bi se spet objeli, postaja močnejše od potrebe, da bi imeli tarčo za svojo sovražnost. Radi bi se spet zbližali. Toda kako? Kako naj se, veterani tolikega bojevanja na erogenih področjih, naučimo drugače ljubiti?« – To je odlomek iz knjige Ogenj v trebuhu, ki jo je napisal Sam Keen, v slovenščini je izšla 2005. Za premislek.

Bitka med spoloma

Kaj bi na gornje stavke kongovskega zdravnika porekel legendarni diplomat Henry Kissinger (roj. 1923), še živeči svetovalec za državno varnost in državni sekretar ZDA med letoma 1969 in 1977. Tole je njegov stavek: »V bitki med spoloma ne bo nikoli zmagovalca. Preveč je druženja s sovražnikom.« Globokoumno in hkrati cinično.