Od človeka do živali in nazaj

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / petek, 12. december 2014 / 10:35

V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost je na ogled razstava del na papirju akademskega slikarja Gustava Gnamuša, Prešernovega nagrajenca leta 2001.

Vsekakor eden eminentnejših slovenskih slikarjev današnjega časa Gustav Gnamuš se v Kranj vrača po natanko štiridesetih letih, odkar je leta 1974 svoja dela prvič predstavil v Galeriji Mestne hiše. Leta 2001 prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo, ki je sledila nagradi Prešernovega sklada devet let prej za slikarsko razstavo v ljubljanski Mali Galeriji, je tokrat na ogled postavil izključno dela na papirju. V prostorsko zelo razgibani Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umestnost nam Gnamuš predstavlja dela iz štirih ciklov, ki jih je ustvaril predvsem v zadnjih letih. Cikla akvarelov na papirju Vrtovi I in Vrtovi II sta iz let 2008 in 2009, cikel Safari je nastajal v zadnjem letu, prav tako pa dela v mešani tehniki, ki jih je avtor naslovil Drobnica.

Kot je zapisal dr. Jure Mikuž, je cikel Vrtov meditativno poglobljen v nežno prehajajoče barve ali črno-bele odtenke prepoznavnih rastlinskih pa tudi živalskih, pogosto mačjih oblik. Energija likovnih zakonitosti in neomejenost duhovnega pretoka dopolnjujeta drug drugega v dvopolnosti, ki je eno, kar slikarju omogoča dolgoletna izkušnja dematerializiranja konkretni barv v njihov privid. V ciklu Safari se oblike kamel in njihovih senc spajajo s slikovito, grafično razgibano strukturo nosilca lista. Iz mogoče naključnih, na videz spontanih narisanih oblik se v domišljiji gledalca izoblikujejo nenavadne oblike, ki nakazujejo predmete, postave, cele prizore … V zadnjem ciklu Drobnica Gnamuš nadaljuje s tehniko kolaža, dekolaža in drugimi montažnimi postopki, ki jih uporablja pri svojem delu. Tokrat pri sestavljanju likovne celote uporablja površine varovalnega papirja pisemskih ovojnic. V okenca, namenjena naslovniku, avtor postavlja glave drobnice, ki v različnih razpoloženjih nakazujejo take in drugačne grimase. V njih prepoznamo človeške obraze, poteze, značajske značilnosti, dodaja Mikuž. Drobnica gledalca nehote napeljuje na aktualno družbeno-politično stanje v državi.

Gustav Gnamuš se je rodil leta 1941 v Mežici, po diplomi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1966 je deloval kot likovni pedagog in v svobodnem poklicu, od leta 1990 do upokojitve pred tremi leti pa je bil na Akademiji redni profesor za risanje in slikanje. Poleg že omenjenih Prešernovih nagrad je prejel tudi najpomembnejše stanovsko priznanje Jakopičevo nagrado. Po novem letu, v torek, 13. januarja, ob 17. uri bo v galeriji predavanje poznavalca Gnamušovega opusa dr. Jurete Mikuža.