Vlada napovedala uvedbo davčnih blagajn
Po vladnem načrtu naj bi v Sloveniji uvedli davčne blagajne 1. septembra prihodnje leto ali 1. januarja 2016.
Kranj – Vlada je na četrtkovi seji sprejela nov sveženj ukrepov za obvladovanje sive ekonomije, med drugim uvedbo davčnih blagajn in spremembo zakona o gospodarskih družbah, s katero bi preprečila veriženje podjetij. Izhodišča za uvedbo davčnih blagajn, na podlagi katerih naj bi pripravila zakon, naj bi sprejela januarja, ob upoštevanju prehodnega obdobja za prilagoditev davčnih zavezancev na novo ureditev pa naj bi jih uvedla 1. septembra prihodnje leto oz. 1. januarja 2016. Z davčnimi blagajnami, ki bi bile povezane s centralnim informacijskim sistemom finančne uprave, naj bi nadgradili sedanje t. i. virtualne davčne blagajne. Uvedli naj bi jih za vse zavezance, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, le v izjemnih primerih, ko uporaba ne bi bila možna (pri terenskem delu, izpadu električne energije itd.), bi jim dovolili beleženje prometa oz. izdajanje računov. S tem naj bi povečali preglednost poslovanja in otežili skrivanje dejanskega prometa, ki ga dosegajo s prodajo izdelkov in storitev.
Problem so šušmarji
V gospodarstvu so se že odzvali na načrtovano uvedbo davčnih blagajn. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so prepričani, da z njimi v Sloveniji ne bomo rešili problema sive ekonomije. Po njihovem mnenju niso problem legalni poslovni subjekti, ki plačujejo davke, ampak šušmarji, za katere so kazni še vedno prenizke in ki davčnih blagajn sploh ne bodo uporabljali. »Če bodo davčne stopnje še vedno previsoke, tudi davčne blagajne ne bodo bistveno vplivale na zmanjšanje neevidentiranega prometa in na upad sive ekonomije,« pravijo v zbornici in ob tem kot primer omenjajo Italijo, Grčijo in še zlasti Švedsko, ki ima zaradi visoke davčne stopnje tudi visok delež davčnih utaj. V Avstriji, Nemčiji in v Švici nimajo davčnih blagajn, a je v teh državah delež sive ekonomije med najnižjimi v Evropi. »Če pa davčne blagajne bodo, potem morajo biti obvezne za vse, ki poslujejo z gotovino – tudi za zdravnike in odvetnike, na primer, stroške za nakup blagajn pa naj krije država,« še dodajajo v obrtno-podjetniški zbornici.
Ali tudi znižanje davčnih stopenj?
V Gospodarski zbornici Slovenije sicer (že dlje časa) podpirajo uvedbo davčnih blagajn, vendar hkrati zahtevajo znižanje davčnih stopenj, kot so to storili tudi na Hrvaškem. Če jih vlada ne bo znižala, uvedbo davčnih blagajn razumejo kot dodatno izčrpavanje gospodarstva, tokrat pod krinko boja za pravno državo.