Lovke – tajkunska kriminalka

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 29. november 2014 / 11:35

»Igorjev načrt deluje brezhibno in Viktor Šibrer z blagoslovom politike že čez nekaj mesecev postane večinski lastnik SIC, d. d., z vpisanim kapitalom 1,7 milijarde tolarjev. Besedo Slovenija v imenu podjetja zamenja beseda Sibrer. Enajst milijard tolarjev je v nemški valuti spravljenih v luksemburškem skladu, katerega devetdesetodstotni lastnik je prav tako Viktor Šibrer. Nihče se uradno ali javno ne vpraša, od kod Šibrerju kapital. Slovenija preprosto želi in hoče imeti kapitaliste …« Viktor je slovenski tajkun, njegov nečak Igor pa njegov prvi pomočnik. Toda: »Finančni izvedenec Igor Šibrer iz bančnih sefov pobere denar in kanadski potni list ter izgine neznano kam. Ne da bi se poslovil od žene Eve in otrok. Evi priskočijo na pomoč mama in tri sestre, vsaka z zanimivo intimno zgodbo, odločene poiskati pobeglega moža, morda vpletenega v nečedne posle. Igor je namreč zaposlen pri stricu Viktorju Šibrerju, prebrisanem direktorju prevozniškega podjetja, ki ga je lastniško prevzel kmalu po osamosvojitvi Slovenije in si zgradil pravi gospodarski imperij z mrežo podjetij v tujini. Stave so visoke, dobitek pa je lahko nevaren. Naslov simbolizira pohlep; po drugi strani pa tudi razvejan pogum tistih, ki se podajo v lov za resnico in se borijo za pravico; v tem romanu so to ženske …«

Prvi od gornjih odlomkov je iz novega romana Jelke Ovaska, drugi iz napovednika založbe MK, ki doda še tale poudarek: »Čisto prava tajkunska kriminalka o temnih plateh slovenske tranzicije izpod peresa Jelke Ovaska.« In to je tudi res. V času, ko so se nečednosti slovenske tranzicije in tajkunizacije končno začele preiskovati in dobivati prve sodne epiloge, smo dobili tudi imenitno romaneskno upodobitev teh reči. Berljivo, vznemirljivo, nadvse aktualno; kar beremo, je užitna in okusna zmes erotike, kriminala, politike, grehov vseh vrst. Človek se sprašuje, ali je slovenska družba res tako prežeta z vsem tem. Nismo nič boljši od sosedov Italijanov – če si že domišljamo, da smo od drugih Balkancev? Konec knjige sicer ni najbolj verjeten, je pa moralen in malo morale v tem času ne more škodovati, prej nasprotno. Nečak Igor namreč nakradeni in v tujini naloženi denar podari fundacijam za boj proti mamilom, ustanovi novo podjetje v Sloveniji, poplača celo okradene delavce, nekaj pa gotovo ohrani tudi zase in za svoje najbližje. Ko bi le bilo res tako … Jelka Ovaska, najprej odlična prevajalka iz finščine, se je s Severnico nad Olimpom in Lovkami zdaj uveljavila tudi kot romanopiska.