Manjšine z jeziki izginjajo potiho

Avstralski profesor Peter Muhlhausler je že pred leti opozoril na to, da bo ob koncu našega stoletja izumrlo skoraj 90 odstotkov svetovnih jezikov. Britanski jezikoslovec David Crystal pri tem dodaja, da jeziki še nikoli niso izumirali s tako hitrostjo. Njegova napoved sicer ni tako črnogleda kot Muhlhauslerjeva, saj pravi, da bo v prihodnjih stotih letih izumrla »samo« polovica jezikov. Na svetu danes govorimo okoli 6000 jezikov, na približno dva tedna pa eden umre. Preživelo bo le nekaj največjih, kot so angleščina, španščina, nemščina, francoščina in mandarinska kitajščina. Zgovoren podatek je tudi, da so v Avstraliji pred prihodom belcev govorili 250 jezikov, zdaj jih le še okoli 50.

Zakaj povzemam te podatke iz oddaljenih multikulturnih dežel? Zato, ker je globalizacija svet naredila veliko manjši, spremembe na njem pa so veliko hitrejše od tistih pred leti. Ko danes govorimo o izumiranju jezikov v Avstraliji, to ni več oddaljen primer, ampak nekaj, s čimer se bomo slej ko prej ukvarjali tudi mi. In res je pred dnevi UNESCO potrdil napovedi, da bo čez sto let na svetu vsaj pol jezikov manj. Ob tem pa so objavili še listo 33 najbolj ogroženih jezikov v Evropi. In na tej listi je na nečastno drugo mesto prišla tudi naša Slovenija. Ampak ne zaradi slovenščine, ki tudi nima ravno svetle prihodnosti, pač pa zaradi jezika kočevskih Nemcev, tako imenovane kočevarščine (gottscheerich), za katero na seznamu UNESCA sploh ni več podatkov, koliko ljudi jo sploh še govori. Nekdanja nemško govoreča skupnost, ki je živela na Kočevskem, je svoje bavarsko narečje ohranjala več kot 600 let, vse od naselitve okoli leta 1330 do izselitve leta 1941. V drugi polovici devetnajstega stoletja so našteli še okoli 28 tisoč Kočevarjev, leta 1940 pa le še okoli 12.500. Konec druge svetovne vojne in nemški poraz sta nato naredila svoje. Leta 1945 so morali skoraj vsi Kočevarji zapustiti Jugoslavijo, tiste, ki niso uspeli pravočasno pobegniti, pa so jugoslovanske oblasti razlastile in izgnale. Ostalo je le še nekaj sto ljudi, ki so zaradi političnega pritiska začeli opuščati svojo etnično identiteto. Po zadnjih popisih prebivalstva je v občini Kočevje okoli 20 ljudi še navedlo nemščino kot materni jezik.

Peter Muhlhausler je pri svojem opozorilu o izginjanju jezikov dejal: »Z vsakim jezikom, ki se ne uporablja več, izgine na tisoče let človeških izkušenj.« David Crystal pa pravi: »Jezikovna (in s tem kulturna) različnost je ključna za preživetje človeške rase. Če bi na svetu prevladal en sam jezik, denimo angleščina, bi bila to največja intelektualna katastrofa v zgodovini človeštva.« Ne pozabimo na to, da oba jezikoslovca prihajata iz angleško govorečih držav!

Na koncu lestvice 33 ogroženih jezikov, ki so jo objavili pri UNESCU, so jeziki, ki jih v Evropi govori od 400 do 600 tisoč ljudi. Od te številke do dveh milijonov, kolikor nas govori slovensko, je res še veliko, ampak, kot že rečeno, spremembe v globalnem svetu so danes veliko hitrejše kot v preteklosti.