Krivdo zvrača na direktorico
Na Okrožnem sodišču v Kranju je v sredo stekla glavna obravnava zoper upokojenega podjetnika Milana Kepica iz Vopovelj, ki mu kranjsko tožilstvo očita storitev dveh poslovnih goljufij pri gradnji hotelskega in medicinskega centra Drnča v Dvorski vasi v letih 2008 in 2009.
Kranj – Kot je sodnici kranjski okrožni sodnici Marjeti Dvornik navedla tožilka Helga Dobrin, naj bi Kepic kot lastnik podjetja Izolacije Kepic, ki je kasneje zašlo v nerešljive finančne težave prav zaradi projekta Drnča, za skoraj 900 tisoč evrov ogoljufal dobavitelje in izvajalce del. Takratni direktorici podjetja Predence Marjani Novak naj bi namreč lažno zagotavljal, da bo kljub slabemu finančnemu stanju podjetja v njegovi lasti zagotovil denar (tudi evropska sredstva) za poravnavo obveznosti, zato je Novakova z novomeškim podjetjem Stil Commerce sklenila kupoprodajno pogodbo za drobni gostinski inventar v višini 95 tisoč evrov, s prav tako novomeškim podjetjem Neo Dom pa se je dogovorila za izvedbo keramičarskih del v skupni vrednosti skoraj 800 tisoč evrov. Nobeno od podjetij za izvedena dela in dobavljeno blago ni prejelo niti centa.
Obdolženi Kepic je krivdo zavrnil, ker je bila po njegovem za finančni polom projekta Drnča odgovorna predvsem Marjana Novak. »Gradnja Drnče je do njenega prihoda potekala normalno, vsi izvajalci so se tekoče poplačevali. Novakovo smo zaposlili, ko je bil objekt že pod streho, vodila pa naj bi drugo fazo projekta, to je notranje opremljanje. Imela je vsa pooblastila, da zaključi objekt do odprtja. Ker nisem poznal cen notranje opreme in inventarja, je ona pridobivala in pripravila pogodbe, ki mi jih je dala v podpis. Novakova je najbolje vedela, koliko sredstev je še na voljo, jaz sem ji zaupal in verjel,« je pripovedoval. Po Kepičevih besedah se je začelo zapletati, ko jim je ministrstvo za gospodarstvo odtegnilo že potrjena nepovratna evropska sredstva v višini 3,5 milijona evrov, posledično se je iz projekta umaknila še banka NKBM, s katero so se dogovarjali o posojilu. »Evropskih sredstev nismo prejeli, ker Novakova o poteku projekta ni redno poročala pristojnemu ministrstvu, ki je zato prekinilo pogodbo,« je prepričeval sodnico. Novakovi je očital tudi, da je želela namesto medicinskega dela v Drnči urediti igralnico. »Po odhodu iz Predenca je Novakova prevzela službo v Rimskih Termah, kjer pa je nazadnje naredila še večjo jamo kot pri nas,« je še pristavil.
Kepic je še povedal, da je na koncu pristal, da so upravljanje projekta prevzeli trije največji upniki z Mihaelom Živcem, lastnikom Neo Doma, na čelu. »Toda nič niso uspeli narediti, še nekaj dodatnega dolga so povzročili, nato je šlo podjetje v prisilno poravnavo, kasneje pa v stečaj. Obstaja pa notarski zapis, da je Živec ob prevzemu upravljanja projekta Drnča hkrati prevzel tudi tistih 800 tisoč evrov obveznosti do njegovega podjetja,« je razlagal upokojeni krovec, ki je zaradi Drnče ostal skoraj brez vsega premoženja, saj ga je večino zastavil ravno za projekt v Dvorski vasi. »Bil sem naiven, popolnoma sem zaupal Novakovi in še marsikomu drugemu. Peter Gala je na primer za vodenje projekta prejemal 10 tisoč evrov mesec in obljubljal, da bo vrednost projekta z začetnih šest milijonov evrov zmanjšal na 4,5 milijona evrov, nazadnje pa je objekt stal med 12 in 13 milijonov evrov,« je Milan Kepic končal svojo pripoved.
Marjana Novak je predstavila svoje videnje zgodbe, ki se v marsičem razlikuje od Kepičevega. Potrdila je, da je bila sicer zadolžena za dopolnitev investicijskih načrtov, pripravo dokumentacije v zvezi s črpanjem evropskih sredstev in zbiranje ponudb za dokončno izvedbo investicije, vendar pa da ni imela nobenega vpogleda v plačilni promet, niti ni imela elektronskega pooblastila. »Vse finance sta vodila Milan Kepic in žena Anica, predvidoma pa naj bi večino obveznosti do dobaviteljev plačevali z verižnimi kompenzacijami v povezavi s podjetjem Izolacije Kepic,« je razložila.
Glede izgube evropskih sredstev je povedala, da je med pripravo novega poročila za ministrstvo za gospodarstvo to ustanovilo posebno komisijo, ki je preverila potek investicije. Pri tem se je komisija čudila, da je projekt Drnča sploh prejel evropska sredstva, saj je predvideval manj nastanitvenih kapacitet, kot je zahteval razpis. »Kasneje smo projekt spremenili in povečali število kapacitet, a ministrstvo se s tem ni zadovoljilo, češ da morajo gledati izhodiščno stanje ob odobritvi nepovratnih sredstev. Oktobra 2009 je potem prišla odločba o odvzemu sredstev, zaradi česar je bil projekt Drnča, za katerega sem vse dotlej verjela, da je realno izvedljiv, ogrožen. Ko se je umaknila še banka, se je dokončno izkazalo, da finančna konstrukcija ni zaprta, saj tudi Kepic kljub drugačnim zagotovilom ni uspel pridobiti dodatnih sredstev, zato sem dala odpoved,« je dejala.