Kulturna dediščina in ekonomske koristi

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / torek, 18. november 2014 / 11:08

Miha Markelj iz Železnikov predstavil odmevno raziskavo z inovativnim metodološkim pristopom na področju raziskovanja v turizmu na mednarodni konferenci v Istanbulu.

Miha Markelj, magister arheologije in magister turizma, sedaj raziskovalec na Fakulteti za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem ter doktorski študent na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, kljub svoji mladosti niza uspehe na področju raziskovanja prostorskih študij in turizma. Mladeniča iz Železnikov se nekateri spominjamo izpred treh let, ko je od predsednika evropskega parlamenta prejel nagrado Karla Velikega. V svoji diplomski nalogi se je namreč posvetil primerjavi med Zgornjo Selško dolino in Puštarsko dolino na Južnem Tirolskem.

Letos pa je sodeloval na svetovni konferenci v Istanbulu, na tematiko interdisciplinarnih raziskav v turizmu. Tam je uspešno predstavil svoj znanstveni prispevek, ki vpeljuje nov metodološki pristop na področju ekonomskega vrednotenja kulturne krajine z namenom trajnostnega razvoja kulturne krajine in turizma na primeru zgornjega dela Selške doline. Gre za interdisciplinarno kombinacijo prostorsko-okoljskih vidikov in zgodovinskih raziskav, pri čemer je metodologija aplikativna tudi na druga sorodna območja v Evropi in svetu. Zaradi inovativnosti ter novega pristopa v raziskovanju je dobil povabilo k objavi svojega prispevka v ugledni svetovni znanstveni reviji Cambridge Scholars Publishing.

»Sodelovanje na mednarodnih konferencah ti omogoči spoznavanje novih načinov raziskovanja, povezovanje z drugimi znanstveniki od vsepovsod, seznanitev z načinom njihovega delovanja, novimi trendi v raziskovanju, hkrati pa tudi novim vrednotenjem tvojega dela. Ko drugi vidijo, kaj si naredil, te lahko kontaktirajo za skupne raziskave,« je o pomenu sodelovanja na mednarodnih konferencah povedal Miha Markelj, ki sta ga k sodelovanju že povabila raziskovalca s Filozofske fakultete v Ljubljani in Univerza na Reki, slednja k raziskavi, kako vključiti svetilnike na hrvaški obali v turistično ponudbo z namenom njene obogatitve in hkrati ohranitve kulturne dediščine. Mihovo delo pri tem je bila razširitev na Slovenijo in severni del Italije, kjer stojijo stari avstro-ogrski svetilniki.

»Gre za komodifikacijo v turizmu, pri čemer se ugotavlja možnost dolgoročnih ekonomskih koristi brez uničevanja simbolnega in kulturnega pomena dediščine,« pojasni Miha Markelj prizadevanje sosedov, ki svetilnike v vse večji meri ponujajo za turistične namestitve.

Osrednja tema Mihovega raziskovanja, ki je tudi predmet njegove doktorske disertacije, pa je zgornji del Selške doline, ki z arhitekturno podobo in naravnimi vrednotami kaže izjemno kulturno krajino, ki jo v veliki meri zaznamujejo (in bogatijo) elementi tirolskega kulturnega izročila. Ta del Selške doline so pred osemsto leti poselili tirolski kolonizatorji. Njihovo območje je bilo namreč prenaseljeno in so svoje prebivalce sklenili naseliti v krajih, kjer so bili pogoji življenja in gospodarjenja enako trdi kot pri njih. Miha Markelj se namerava v svoji drugi doktorski nalogi temeljiteje posvetiti takratni naselitvi. Primerjava krajev tega dela Južne Tirolske in zgornje Selške doline kaže mnogo skupnega, so pa Tirolci znali bolje izkoristiti neokrnjeno naravo in kulturno dediščino za turistični razvoj. Z novo metodološko osnovo, ki jo razvija Miha Markelj, je to območje konkreten prostor, kjer se da dokazati njegove teze o posrednih in neposrednih ekonomskih učinkih ohranjanja tradicionalne podobe kulturne krajine za potrebe razvoja trajnostnega turizma. »Doseči želim tudi zavedanje prebivalstva, da kulturna dediščina in kulturna krajina ne zahtevata nujno le porabe državnega in lokalnega denarja, pač pa lahko ob primernem načrtovanju in organizaciji dosežemo dolgoročno vzdržnost in ekonomske koristi. Da to vidimo, nam ni treba daleč, samo do Južne Tirolske, kjer mesto Innichen dobro živi od turizma,« zatrdi Miha Markelj.