Debelušni stražar

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / torek, 18. november 2014 / 11:13

Debeli vrh (2390 m) - … nad bohinjskimi planinami. Izraziti vrh s svojo mogočno podobo daje slutiti, da priti nanj le ni tako enostavno, kot bi sprva mislili. Tik pod vrhom tehnično najzahtevnejši del.

Na številne vrhove nad bohinjskimi planinami ne vodijo markirane poti; in tako naj tudi ostane. Večina vrhov je označena z možici, ki so zvesti spremljevalci in prijatelji, ko se podamo v svet brezpotja oz. neoznačenih poti. Naš cilj bo tokrat debeluh nad planino Laz. Točno! Uganka rešena. Obiskali bomo Debeli vrh, ki je odličen cilj. Zakaj? Zato, ker noben dostop ni ravno lahek in tik pod vrhom bomo morali celo malce poplezati.

Zapeljemo se v Bohinj in pri jezeru zavijemo proti Stari Fužini, kjer tik pred mostom zavijemo ostro in strmo levo navzgor proti planini Blato. Po 15. oktobru je vožnja do planine Blato brezplačna. Sledi skoraj 10 kilometrov vzdrževane, asfaltirane ceste, ki pelje na Vogar, potem pa zavije desno po makadamu do planine Blato. Z Blata se podamo proti planini Jezero. Po približno 10 minutah hoje se desno odcepi pot direktno do planine Laz. Pot, ki poteka skozi gozd, se mestoma precej strmo vzpne in po približno uri in pol smo nad planino Laz. Sestopimo do planine in nadaljujemo vzpon na Lazoviški preval. Zmeren vzpon skozi gozd nas pripelje do izravnave, do Zatrepa. Nadaljnja pot se strmeje vzpenja proti Lazoviškemu prevalu. Tik pod vrhom prevala nas možic usmeri levo. Od tu dalje ni več markacij, le še zvesti »kupčki kamenja«. Nadaljujemo skozi travnato-kraški svet in se približujemo ter zmerno vzpenjamo proti vzhodnim strmalim Debelega vrha. Pot se kmalu obrne v levo. V vzponu prečimo vzhodno pobočje in grapo, kar nas pripelje na južno stran Debelega vrha. V pomoč so nam možici. Po južnih travnikih se strmo vzpenjamo in dosežemo greben. Ko smo na grebenu, pred seboj vidimo predvrh Debelega vrha. Sledimo možicem, ki nas tik pred predvrhom usmerijo levo. Po ozki polički pridemo do tehnično najtežjega mesta vzpona na Debeli vrh. Ob izraziti skali moramo splezati navzdol dober meter. Skala ni razčlenjena, drznila bi si reči, da spominja na lusko. Ko smo v škrbini, se na drugi strani povzpnemo na greben. Tu in tam malce izpostavljeno in krušljivo. Po grebenu se v nekaj minutah sprehodimo do vrha, ki ga označuje ogromen možic z žigom.

Debeli vrh nagradi s čudovitim razgledom; globoko pod nami je idilična planina Laz, na jugozahodu je greben Krede, Slatne in Voglov, na jugovzhodu in vzhodu pa Ogradi, Stogovi, v ozadju pa Tosc, Vernar itd. Če pogledamo na sever, je pred nami triglavsko kraljestvo z očakom, Kanjavec, Hribarice, Mišelj konec, Škednjovec, Mišelj vrh … Ko sem stala na vrhu, me je preveval občutek, kot da sem v središču tistega najlepšega.

Škrbina, v katero je treba splezati, zna marsikoga odtegniti od vrha. Možnost je tudi, da se ji izognemo. Pred vzponom na predvrh se na mestu izrazito rdečih skal in kamenja odločimo za prečenje pobočja. Nadaljujemo po pobočju predvrha in pot, če jo vidimo, nas pripelje direktno v škrbino. Prečenje poteka po skrotju in je krušljivo, tako da vprašanje, kaj je varneje; plezanja pa res ni.

Z vrha sestopimo po poti vzpona. Ko stojimo v škrbini in nas čaka plezalni delček vzpona, je vse skupaj precej lažje, kot je bil sestop. Previdno! Ko smo ponovno na grebenu, sestopimo po poti vzpona; najprej čez južno pobočje, nato prečimo v levo po vzhodnem pobočju in od tam na Lazoviški preval, s katerega sestopimo v planino Laz, in od tam še do jeklenega konjička na planini Blato. S kančkom sreče, če ujamemo lep jesenski dan, bo veličastna tura le še lepša.

Nadmorska višina: 2390 m
Višinska razlika: 1260 m
Trajanje: 7 ur
Zahtevnost: 5 / 5