Materinska skrb za zapornike in banke

Besedilo: Marko Jenšterle
Kategorija: GG Plus / torek, 18. november 2014 / 11:15

Na družabnih omrežjih je resda ogromno neuporab­nega gradiva, ampak včasih se jih splača spremljati. Tako me je pred dnevi presenetil zapis mariborskega pravnika Jurija Toplaka na njegovem profilu na Facebooku, v katerem sem lahko prebral, da je evropsko sodišče za človekove pravice samo v enem dnevu petkrat obsodilo Slovenijo zaradi nečloveškega in ponižujočega ravnanja z zaporniki, saj naša sodišča niso prepoznala kršitev Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Nato je še dodal, da gre za pet zmag Francija Matoza. V živahni spletni debati se je nato izvedelo še marsikaj. Med drugim tudi to, da je v zadnjih treh letih Slovenija med vsemi 47 državami Sveta Evrope v Strasbourgu država z največ obsodbami na prebivalca. Evropsko sodišče običajno zahteva, da pritožnik izkoristi vsa pravna sredstva znotraj države, pri nas pa v zadnjem času tega ne počnejo, ker ni upanja za uspeh. Tako je bilo v petih omenjenih primerih. Po mnenju sodišča zapornik v rednem sodstvu nima možnosti za uspeh, saj je v nekem drugem primeru zapornik zahteval premestitev v drug zapor, vloga mu je bila zavrnjena, nato pa je upravno sodišče kar eno leto odločalo in zadevo brez dokončne odločitve vrnilo nazaj na nižjo stopnjo. Naši zaporniki po evropskih kriterijih živijo v nemogočih razmerah, saj jih je včasih šest v sobi z 18 kvadratnimi metri, čeprav bi moral imeti posameznik na voljo vsaj 7 kvadratnih metrov.

Med številnimi komentarji so bili tudi taki, ki so opozarjali na to, da zaporniki pogosto živijo bolje od marsikaterega poštenega slovenskega državljana, ki živi v revščini in se dnevno ukvarja z vprašanjem, kako preživeti v časih krize. Slovenski državljani so zaščiteni tudi manj kot zloglasne banke, ki so v svoji kapitalski pogoltnosti posojale denar tajkunom in bistveno prispevale k današnji krizi. Danes si vsi zategujemo pasove, banke pa delujejo v svojem miru, tudi s pomočjo našega pravosodja. Na začetku meseca oktobra je recimo ustavno sodišče zadržalo izvajanje novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Po njej bi banke morale razkriti slaba posojila, ki so v njihovih bilancah ostala na dan prenosa na slabo banko. Zahtevo za zadržanje novele je vložilo več bank, ustavno sodišče pa je menilo, da bi z razkritjem podatkov o slabih kreditih v državnih bankah lahko nastale škodljive posledice, ki jih kasneje, če bi se določila novele izkazala za neustavna, ne bi bilo mogoče popraviti.

Slovenija je bila v Stras­bourgu obsojena zaradi kršitve dveh členov Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zaradi ponižujočega ravnanja in ker je bila zapornikom kršena pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Zgleda, da je naše redno sodstvo res zatajilo, kajti Jurij Toplak med drugim v komentarjih piše, da obsodba države pomeni obsodbo rednega sodstva. Vsekakor nerodna zadeva. Predvsem zato, ker indici kažejo, da bi se znal Franci Matoz v kratkem pred evropskim sodiščem prikazati z novim primerom, ki bo sicer en sam, a veliko odmevnejši od petih sodb v enem dnevu.