Šaman – tisti, ki vidi in ve

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / torek, 11. november 2014 / 11:05

»Šamanizem ni nekaj skrivnostnega, okultnega, tudi ni ezoterika, ampak je povsem pragmatično delovanje v vsakdanjem življenju. Verjamem v evropsko komisarko Violeto Bulc, ki bo svoje šamansko znanje zagotovo znala uporabiti za to, da bo ljudem dobro.«

Maria Ana Kolman iz Preddvora, humanistka, zadnja leta pa predvsem predavateljica šamanizma, zase pravi, da je prizemljen človek in da vsako stvar, ki pri njej vzbudi zanimanje, najprej temeljito razišče in jo mora razumeti. Tako je pristopila tudi k raziskovanju šamanizma in svoja znanja in izkustvo sibirskega šamanizma podala v knjigi Šamanizem – najstarejša filozofija, psihologija, religija, medicina. Aktualnosti šamanizma ne povezuje le z vstopom šamanke v evropsko politiko, ampak tudi z dejstvom, da je nastopil čas, ko je treba ta znanja uporabiti v namen ohranitve ravnovesja v človeku in v naravi. »Človeka je v preteklosti ogrožala divjina, danes ga ogroža globalizacija,« poudarja.

Arhaični človek je znal s pomočjo svojega uma razviti magične sposobnosti zdravljenja, pri čemer je izhajal iz dejstva, da naše misli in čustva vplivajo na dogajanje v telesu. To vedo šamani, ki zdravijo naša energijska telesa, ker pa se to lahko za nekoga sliši preveč »neoprijemljivo«, je Kolmanova našla način, kako to lahko pojasni: »S čim hranimo naša telesa? Za fizično telo vemo vsi, da se ga hrani z vodo in hrano. Energijska telesa, ki obdajajo naše fizično telo in ki se jih sodoben človek pogosto ne zaveda, pa potrebujejo druge vrste hrano. Prvo energijsko telo, ki obdaja človekovo snovno telo, je plazemsko in ga hranimo s svetlobo in zrakom. Drugo energijsko telo je holografsko in se hrani z mislimi in čustvi. Tretje je telo zavesti, ki ga hranimo z vero, voljo in cilji. Četrto telo je duša, hranimo jo z radostjo in ljubeznijo. Vprašajte se zdaj, kako dobro so hranjena vaša energijska telesa. Človek pogosto razmišlja samo o tem, kakšno hrano uživa in kakšno vodo pije in se z zdravljenjem bolezni ukvarja le na ravni fizičnega telesa. Ne razmišlja o tem, da bi moral sebe začeti spreminjati v obratnem vrstnem redu, se naučil razumeti energijo,« je povzela sogovornica. To je smer zdravljenja šamana: duh–duša–telo.

Njene poti v Sibirijo

Pred dvanajstimi leti je zbolel starejši sin Marie Ane Kolman. Pozdravila ga je šele Valentina Kharlova, sibirska doktorica znanosti s področja medicinskih ved, ki izvaja diagnosticiranje in zdravljenje tudi s pripomočki tradicionalne sibirske medicine. »Leto kasneje smo z družino prvič odpotovali na počitnice v Sibirijo. Od takrat naprej hodim tja. Zanimati sem se začela za alternativne načine zdravljenja, najprej za informacijsko medicino, zatem še fitomedicino in naturopraktiko, ki je v Rusiji del uradne medicine. V Sibiriji sem se srečala tudi s šamanizmom kot tradicionalnim načinom življenja in tudi s šamanizmom kot znanostjo. Na Medicinski univerzi v Abakanu v Hakaziji, pa tudi na Univerzi Lomonosov v Moskvi, je šamanizem samostojen študij. Šamanizem sem začela raziskovati na pobudo dr. Viktorja Mihajloviča Ševceva, psihologa in parapsihologa, in dr.Valentine Ramiro, doktorice znanosti s področja petih medicinskih ved iz Novosibirska, ki je v Sloveniji poznana po nenavadni knjigi Živa knjiga, ki deluje na reprogramiranju človekovega kodnega sistema,« pripoveduje Maria Ana Kolman. Najprej je potovala v osrednje porečje reke Ob, kjer živijo Selkupi, ki so Slovencem znani iz knjig Zveneče cedre tajge. Pred nekaj leti je šla prvič na Altaj, v visokogorje v južnem delu Sibirije. »Altajci so me nasploh navdušili zaradi bogastva znanja, ki ga dedujejo, in predvsem zaradi močnega genofonda ter svoje povezanosti z vsemi elementi narave, načinom razmišljanja, delovanja. Altajci ohranjajo absolutno povezanost z naravo in se v svojem življenju ravnajo po preprostih zapovedih: pravi namen, pravi čas in prava mera. Altajski šamanizem me je spodbudil k nadaljnjemu raziskovanju, tako da se prihodnje leto odpravljam na Altaj, kjer bom svoja znanja nadgradila na šolanju pri altajski šamanki in profesorici etnologije Enei kam Seini.«

O Violeti Bulc

»Šamanizem žal postaja neka modna muha, čeprav je pravi šamanizem izključno dolžnost delovati v do­bro skupnosti. Iz nastopa in izjav evropske komisarke Violete Bulc sklepam, da je prav to vodilo njenega delovanja: delovati v dobro skupnosti. Verjamem, da bo pri svojem delovanju izhajala iz šamanske filozofije, ki poudarja, da je vse v naravi živo, da kozmos ni samo snoven in da je materialna stvarnost povezana z nevidnim, do katerega bo kot šamanka lahko vstopala in od tam črpala moč in znanje,« je dejala sogovornica in še poudarila: »Omejitve naše zavesti vedno pomenijo tudi omejitve našega razuma, šaman pa ima sposobnost potovanja skozi več svetov in od tam sprejema znanja z različnimi tehnikami, vendar izključno z namenom pridobivanja znanja, informacij, pomoči za delovanje v tem svetu.«