Stečaj Planike se po desetih letih vendarle zaključuje
Stečajni upravitelj Andrej Marinc predlaga Okrožnemu sodišču v Kranju, da zaključi stečajni postopek Planike, ki traja že natanko deset let.
Kranj – Ko je sodišče novembra 2004 uvedlo stečajni postopek za Planiko, ki je bila tedaj s 780 zaposlenimi eno največjih kranjskih podjetij, se je stečajni upravitelj Andrej Marinc na podlagi ekonomske analize in nezainteresiranosti za najem odločil, da bodo nadaljevali proizvodnjo modne obutve v Kranju in pohodne obutve v Turnišču. Proizvodnjo v Kranju so že konec julija 2005 zaradi neekonomičnosti ustavili, obrat v Turnišču pa so po organizacijskih spremembah ob koncu leta 2005 kot celoto prodali družbi Meindel, pri tem pa so dosegli vsaj štirikrat višjo ceno, kot bi jo v primeru prodaje praznih objektov. V Turnišču je delo obdržalo 250 zaposlenih, obrat pa še danes uspešno posluje.
»Primer Planike je bil za slovenske razmere zelo velik in kompleksen insolvenčni postopek. Njeno premoženje se je nahajalo v domala vseh možnih pojavnih oblikah,« ob zaključku postopka ugotavlja Andrej Marinc in dodaja, da jim je večino premoženja uspelo unovčiti do konca leta 2008, izjema je bila le lokacija v Kranju, kjer se je prodaja po delih končala šele lani, a je bil celotni iztržek celo večji od pričakovanega. Sam postopek se zaradi prodaje po delih ni bistveno podaljšal, saj je v obdobju od 2008 do 2012 potekalo tudi več pravdnih postopkov (z DSU, ministrstvom za finance in Gorenjsko banko), ki so prav tako pomembno vplivali na višino poplačila upnikov. Še največ težav jim je povzročala izterjava kupnine za trgovske objekte v Srbiji, ki jih je Planika prodala še pred začetkom stečaja.
V stečajnem postopku je terjatve prijavilo 1120 upnikov, stečajni upravitelj jim jih je priznal za 17,9 milijona evrov, za poplačilo je bilo od prodaje premoženja in izkupička od dobljenih tožb namenjenih 16 milijonov evrov. Prednostni in izločitveni upniki so bili poplačani 100-odstotno, ločitveni upniki 91-odstotno, navadni upniki pa 66-odstotno. »Glavni razlogi za to, da je stečajni postopek trajal deset let, so številni pravdni postopki, namera, da poskušamo ohraniti zdrava jedra, in odločitev, da s prodajo premoženja ne hitimo. V primeru prodaje »na silo« bi bili navadni upniki poplačani bistveno manj, po oceni le okoli 10-odstotno,« ugotavlja Andrej Marinc in dodaja, da je veliko k visokemu deležu poplačil prispevala dobljena tožba proti državi v znesku 2,85 milijona evrov.