Vonj po izpostavljenosti
Škocjan/ferata Kanzianiberg (795 m) - Učni poligon za pravilno gibanje po feratah. Najvišja ocena je C. Škocjan/Kanzianiberg ni znan le med feratarji, temveč predvsem med športnimi plezalci, saj so stene daleč naokoli znano plezališče.
Preden se odločimo, da obiščemo kakšno ferato, se pravi zavarovano plezalno pot, ki načeloma ne poteka po naravnih prehodih, ampak je postavljena rahlo »posiljeno«, je dobro, da pridobimo ustrezno znanje pravilnega gibanja po feratah. V Sloveniji imamo le eno, t. i. ekstremno športno ferato, in sicer v Vinski gori nad Velenjem. Nobena zavarovana plezalna pot v Julijskih Alpah se ne da primerjati s feratami, ki jih poznamo iz tujine; iz Italije ali Avstrije. Kam bi se zapeljali, da bi se poučili in naučili pravilne tehnike ter uporabe samovarovalnega kompleta?
Predlagam, da se čez Korensko sedlo zapeljemo proti Beljaku. Ko pridemo do glavne ceste, zavijemo desno proti Beljaku in kmalu spet desno proti kraju Brnca/Fürnitz, ki mu sledi Bekštanj/Finkenstein. Tam zavijemo desno proti Staremu gradu/Altfinkenstein. Cesta se začne vzpenjati in ko zagledamo stene na levi strani, smo že na parkirišču.
Višinska razlika, ki jo premagamo pri plezanju po feratah, je 200 metrov. Smer obhoda, žal, ni označena, se pa držimo smeri urinega kazalca. Vstopna skala je tehnično najzahtevnejša, saj doseže oceno C. Sledi prehod do velike razpoke, kjer se težavnost ponovi, B/C. Za razpoke se ferata požene navzgor. Nekako sledimo smeri urinega kazalca oz. si ogledamo, kjer se ponovno začne jeklenica. Dejstvo je, da so dolžine kratke, da se da izstopiti praktično vsakih nekaj metrov. Škocjan/Kanzianiberg je res odličen učni poligon. Že kmalu na začetku se sprehodimo preko mostička, ki ga predstavlja precej tanko drevesno deblo. Nad deblom je jeklenica, na katero se pripnemo in se sprehodimo na drugo stran. Naslednji adrenalinski šok predstavlja most v obliki jeklenice. Ja, prav ste prebrali. Sprehodimo se preko jeklenice, vzporedno z višino naših ramen pa sta še dve jeklenici, na katere se pripnemo in gremo čez. Vsekakor trening za ravnotežje in psiho, seveda.
Ko smo na drugi strani oz. na drugem kamnitem stolpu, se spustimo po zlizanih skalah navzdol, prestopimo na drugo stran in se sprehodimo do stene, ki je pred nami. Zagledamo lestev, po kateri se povzpnemo do jeklenice, ki se povzpne naravnost navzgor, nato zavije desno. Kmalu smo pri tehnično precej zahtevnem delu, C, ki je rahlo previsen. Jeklenica nas vodi navzgor, nato pa zavije levo. Malce se moramo nagniti na ven, v pomoč nam je tudi nekaj skob. Prečimo v levo, stopi so precej dobri, nato pa sestopimo skoraj navpično navzdol.
Sprehodimo se do vrha, kjer je tudi cerkvica, nato pa začnemo sestopati po eni od ferat. Tik pred parkiriščem, ko smo že skoraj na ravnem, pred seboj zagledamo ogromno skalo, ki se ji lahko izognemo ali pa tudi ne. Jeklenica nas požene na vrh, nato pa gre desno in okoli skale. Izpostavljeno in zanimivo.
Škocjan/Kanzianiberg je po feratarsko plezališče, ki se širi. Delček območja je trenutno zaprt, zaradi gnezdenja ptic. Skratka, poučno in zanimivo poplezavanje je bilo.
Nadmorska višina: 795 m
Višinska razlika: 200 m
Trajanje: 2 uri
Zahtevnost: 5 / 5