Globok pečat Hieronima Ullricha

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Kultura / torek, 4. november 2014 / 23:33

Ob gradu Khislstein stoji Ullrichova hiša, v kateri med drugim potekajo zanimivi kulturni večeri Gorenjskega muzeja. Kdo je pravzaprav bil Hieronim Ullrich, po katerem se hiša imenuje?

Kranj – Gost nedavnega muzejskega večera, ki potekajo v Vojnomirovi dvorani Ullrichove hiše, je bil dr. Marko Mugerli iz Gornjesavskega muzeja, ki je predstavil življenjsko pot Hieronima Ullricha (1811–1866), pa tudi zanimivo zgodovino po njem imenovane hiše, ki je že dolga stoletja povezana z gradom Khislstein.

Hišo in grad opazimo že na Merianovi upodobitvi Kranja v štiridesetih letih 17. stoletja. Natalis Pagliaruzzi, sitarski podjetnik, je leta 1792 kupil grad Khislstein. Leta 1809 mu je cesar podelil plemiški naziv za zasluge pri napredovanju v sitarstvu, v letih francoske okupacije (1810–1814) je bil župan Kranja, kasneje pa tudi upravitelj okrajne gosposke. Hišo je kupil leta 1830, po letu 1844 pa je postala še bolj povezana s sitarstvom, saj sta jo kupila Konrad in Rudolf Lokar. Bila sta med najbolj podjetnimi in narodno zavednimi Kranjčani ter lastnika sitarskega podjetja, ki je zaposlovalo nad tristo ljudi iz mesta in okolice.

Leta 1860 je hišo kupil Ullrich, sicer po rodu Čeh, ki se je poročil s Slovenko Marijo Stroj. Po poklicu je bil gozdar. Najprej je služboval po zasebnih gozdnih veleposestvih na Češkem in Moravskem, službena pot ga je nato vodila v naše kraje. V Bovcu je imel funkcijo v komorni carinski upravi, bil je tudi gozdarski upravitelj Blejskega gospostva. Od 1859 je deloval kot ravnatelj Zoisovih fužin na Javorniku. Bil je tudi izpraševalec pri državnih izpitih za območje gozdnega gospodarstva v Ljubljani. Izdelal je prvi gozdno-gospodarski načrt na Kranjskem. Ullrich je bil med ustanovitelji gozdarskega društva za avstrijske alpske dežele in njegov prvi generalni tajnik. Društvo je delovalo pet let in redno izdajalo nemško pisana poročila, ki jih je urejal Ullrich osebno.

Imel je bogato knjižnico nemških, francoskih in italijanskih klasikov ter zgodovinskih del, ki pa so se žal porazgubila. Bil je dober znanec pesnika Franceta Prešerna, s katerim sta se srečevala predvsem v kranjski Kazini, Prešeren pa mu je podaril celo lastnoročni prepis rokopisa Nebeške proces'je, vključno s posvetilom. V hiši so Ullrichovi bivali še v prvi polovici 20. stoletja, zato ni nič nenavadnega, da se je je prijelo hišno ime pr' Urlih. Nekateri starejši Kranjčani se še spominjajo Franje Ullrich, zadnje lastnice obeh hiš iz Ullrichovega rodu. Kot človek, ki se je zavzemal za dvig izobrazbene ravni Slovencev, bi bil Ullrich prav gotovo zadovoljen, da hiša sedaj služi kot prostor Gorenjskega muzeja, v kateri potekajo dogodki s pomembno kulturno-izobraževalno noto.