Štirideset milijonov mozaičnih kamenčkov
Topola. Mestece v Šumadiji, 80 km južno od Beograda, ki ima nekaj več kot 5400 prebivalcev. Veliki sejem domače obrti. Ražnji, veliki glinasti lonci na živem ognju, v katerih se cmari s tremi vrstami mesa in slanine »svatbeno zelje«. Raznovrstne stojnice, postavljene ob ulici v položen breg. Na koncu ulice visoka železna ograja. Oplenac. Prostran park, na vrhu griča pa cerkev Sv. Jurija z osrednjo veliko kupolo in štirimi manjšimi. Mavzolej kraljevske rodbine Karađorđevićev iz snežno belega marmorja, zgrajen v letih 1910–1930. Zunaj sončen jesenski dan, znotraj mavzoleja pa bleščava barv. Freske, na njih je 725 kompozicij, so narejene iz 40 milijonov mozaičnih kamenčkov v 15.000 niansah iz beneškega stekla. Posnetki fresk iz šestdesetih srbskih samostanov. Kristus, »Bogorodica« z avreolo iz čistega zlata, evangelisti, angeli, svetniki in vsi srbski srednjeveški vladarji. Velikanski lestenec v obliki obrnjene krone. Oplenac je zagotovo edinstven srbski religiozni spomenik. V kripti je 22 kvadrasto oblik oblikovanih sarkofagov, zadnja bivališča Karađorđevićev. Na sarkofagu kralja Aleksandra, ki je 9. oktobra 1934 omahnil v Marseillu pod strelom atentatorja, veliko svežega cvetja. Obiskovalci se pogovarjajo šepetaje. Preprosti ženički v poznih letih ne gre v glavo, da svojemu nekdanjemu kralju ne sme prižgati sveče … V hiši kralja Petra I. so razstavljene insignije, dragotine in umetniški predmeti, med njimi neprecenljiva ikona v velikosti 73,5 x 67,5 cm, izrezljana iz biserovine, dar jeruzalemske cerkve, ki predstavlja Zadnjo večerjo. Hermannu Göringu je padla v oči, ko je prišel na Oplenac na pogreb kralja Aleksandra in svečano prinesel venec z napisom Našemu velikemu sovražniku – Nemški rajh. Po začetku II. svetovne vojne je bila ukradena in Göring jo je imel v svoji zbirki umetnin, dokler 1947 ni bila vrnjena v Beograd.
Naj si kupim kaj za spomin? Jasno, Srpski narodni kuvar znanega chefa Milijana Stojanića.
Starinska sarma z orehi
Za 4 osebe potrebujemo: 20 listov kislega zelja, 3 srednje velike pore, 1 šalotko, 100 g riža, 200 g korenja, 50 g sesekljanih orehov, 1 žličko ostre paprike po okusu, 1 žlico sesekljanega peteršilja, olje, sol, poper, 1 lonček kisle smetane.
Por očistimo in ga narežemo na tanke kolobarčke. Očiščeno korenje nastrgamo. Na srednje vročem olju najprej pražimo sesekljamo šalotko in por. Nato dodamo po okusu žličko ostre paprike, da paprika zadiši. Pridamo korenje in še malce prepražimo. Začinimo s soljo in poprom, peteršiljem ter vejico osmukanega timijana. Lahko uporabimo tudi sladko papriko, vendar bo okus precej manj pikanten. Na koncu dodamo še opran, odcejen riž in orehe. Malce ohladimo. Previdno nadevamo zmes na zeljne liste, liste zvijemo, a ne pretrdo, ker se riž med kuho napne. Sarmice zložimo v primerno posodo, najboljša je glinasta, jih prelijemo s čisto zelenjavno juho, zavremo, znižamo temperaturo in kuhljamo približno 1 uro. Od časa do časa posodo potresemo, da se sarmice ne primejo. Posebej ponudimo kislo zemlje in kislo smetano.