
Na Jesenicah predelujejo odpadne sveče
Jeseniško podjetje Plastkom je bilo prvo v državi, ki je začelo predelovati odpadne sveče. Letno jih predelajo do 1200 ton, tako pridobljene surovine pa zvečine prodajajo v Nemčijo.
Jesenice – Od leta 2010 na Jesenicah deluje podjetje Plastkom, ki se ukvarja s predelavo odpadnih sveč. Bili so prvo podjetje pri nas, ki je začelo predelovati sveče (danes poleg njih v Sloveniji deluje še eno tovrstno podjetje, in sicer v Ljutomeru). Kot je povedala direktorica Plastkoma Mojca Korbar, letno predelajo do 1200 ton odpadnih sveč. Sistem ravnanja z odpadnimi svečami v Sloveniji od leta 2008 ureja uredba, po kateri morajo upravljavci pokopališč in komunalne službe poskrbeti za ločeno zbiranje sveč. Za prevzem polnih zabojnikov sveč in oddajo v predelavo skrbijo štiri podjetja, ki delujejo v sklopu tako imenovanih shem (Interseroh, Sveko, Prons in Zeos). Plastkom ima pogodbi o predelavi sklenjeni s podjetjema Interseroh in Sveko. Po besedah Mojce Korbar jim na mesec pripeljejo okrog sto ton odpadnih sveč iz omenjenih dveh shem. »Količina je kakšen mesec večja, kakšen mesec manjša. Pomladi in poleti je dovoza manj, takrat delamo v samo eni izmeni – zaposlenih nas je dvanajst, v jesenskih mesecih pa se količina poveča in delamo v dveh izmenah,« je povedala Korbarjeva. Ob tem je dodala, da bi si v podjetju želeli, da bi bil dovoz v predelavo bolj reden, nenazadnje tudi zato, ker so odpadne sveče, ki se kopičijo pri komunalnih podjetjih, umazane in imajo več dela z ločevanjem in predelavo. In kako sploh poteka postopek predelave odpadnih sveč? Po besedah sogovornice sveče na traku najprej presortirajo – ločijo parafinske od elektronskih. Parafinske gredo naprej v stroje, kot je trgalec, mlini – tam se plastika zmelje. Vosek se predela posebej, prav tako ločijo (z magneti) pokrovčke. Tako predelano plastiko prodajo kupcem v tujino, zlasti Nemčijo in Italijo, in se uporablja v gradbeništvu, zlasti za izdelavo cevi. Tudi vosek prodajo v Nemčijo, uporabljajo ga za izdelavo prižigalnikov za peči, del pa tudi za nove sveče. Aluminijaste oziroma železne pokrovčke pa oddajo pooblaščenemu podjetju in se kot surovina ponovno uporabijo zlasti v železarski industriji.
Več dela imajo v Plastkomu z elektronskimi svečami, kjer morajo ročno ločiti pokrovček, ki ga edinega lahko predelajo. Ostale dele (baterije in PET ohišje) pa morajo oddati pooblaščenim podjetjem v posebno predelavo. »Veliko lažje je predelati parafinske sveče, pri elektronskih se namreč lahko predela le majhen del sveče. Tako bi lahko rekla, da so klasične parafinske sveče bolj prijazne do okolja, saj se lahko predelajo v celoti,« je dejala Mojca Korbar. Kot je dodala, podjetje normalno posluje, prostore na Jesenicah imajo v najemu, poleg predelave sveč pa imajo dovoljenje tudi za predelavo druge plastike, kar pa zavzema le manjši del celotne proizvodnje.