Kriza poglobila revščino

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / / 11:30

Pod pragom revščine dodatnih 7000 otrok

Trdovratna gospodarska kriza je v zadnjih letih v Sloveniji poglobila revščino otrok, kaže ta teden predstavljeno poročilo Unicefa o vplivu gospodarske krize na blaginjo otrok v razvitih državah. Stopnja tveganja revščine otrok se je namreč pri nas od leta 2008 do 2012 povečala kar za 15 odstotkov, kar pomeni, da je v tem obdobju pod prag revščine zdrsnilo dodatnih sedem tisoč otrok, so izračunali v Unicefovem raziskovalnem centru Innocenti, ki je v svoji raziskavi zajel 41 držav Evropske unije in OECD. Ugotovili so, da se je revščina otrok povečala v 23 razvitih državah, Slovenija pa se je na lestvici sprememb v revščini otrok uvrstila na 26. mesto. Recesija je močno prizadela tudi mlade med 15. in 24. letom starosti, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni in niso vključeni v poklicna usposabljanja, saj je v mnogih državah njihov delež močno narasel. Tu se Slovenija uvršča na 30. mesto. Posebej zaskrbljujoče je, da se je pri nas od leta 2008 zelo povečala tudi brezposelnost mladih, in sicer za 11 odstotnih točk na kar 21,6 odstotka vseh mladih. Poročilo med drugim tudi razkriva, da so med recesijo mnoge države močno nazadovale tudi na področju prihodka gospodinjstva, za Slovenijo tako ocenjujejo, da je za otroke izgubila štiri leta prihodkovnega napredka. Spodbuden pa je po drugi strani podatek, da se je v enakem obdobju revščina starejših znižala za 1,8 odstotne točke, kar kaže na učinkovito oblikovane ukrepe za to skupino, navajajo v Unicefu.

Koalicija o ukrepih poenotena

Na Brdu pri Kranju je ta teden potekal koalicijski vrh, na katerem so se predsedniki in poslanci vladnih strank seznanili s pripravo sprememb proračunov za 2014 in 2015 ter z nekaterimi zakoni, ki jih v tem okviru pripravlja vlada. Predsednik vlade Miro Cerar je po štiriurnem srečanju poudaril, da je koalicija glede osnovnih ukrepov poenotena. Poročali smo že, da namerava vlada proračunski primanjkljaj v prihodnjem letu spraviti pod tri odstotke BDP, pri tem pa načrtuje ukrepe na prihodkovni in odhodkovni strani, ki bi na proračun učinkovali v višini 715 milijonov evrov. Med drugim načrtuje nadaljnje omejevanje stroškov dela v javnem sektorju, kar je že razjezilo sindikate. Po besedah predsednika SD Dejana Židana po koalicijskem vrhu je pri tem pomembno, da bodo za javni sektor prihodnje leto veljali isti ukrepi kot letos, vsi ostali pa bodo sprejeti le, če bodo usklajeni s socialnimi partnerji.

Ministrska kandidatka Alenka Smerkolj

Predsednik vlade Miro Cerar je v ponedeljek napovedal, da bo po potrditvi Violete Bulc za evropsko komisarko za ministrico brez listnice, pristojno za razvoj in kohezijo, predlagal državno sekretarko v službi vlade za razvoj Alenko Smerkolj, medtem ko imena kandidata za gospodarskega ministra še ni razkril. V Kranju rojena Smerkoljeva, ki sicer živi v Ljubljani, je bila kratek čas državna sekretarka v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, pred tem pa je bila vse od leta 1988 zaposlena na Ljub­ljanski banki, kjer je nazadnje vodila področje finančnih trgov.

Dehidracija in izčrpanost, ne ebola

Po zapletu pred tednom dni, ko sta po trditvah policije dva delavca Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem odklonila obravnavo emigranta iz Nigerije, pri katerem je obstajal sum na ebolo, bo policija dopolnila protokol ravnanja v takšnih primerih. Po oceni ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje je zdravstvena služba iz Raven po do sedaj zbranih podatkih ukrepala primerno, saj se je Zdravstveni dom Ravne najprej povezal z dežurnim epidemiologom, ta pa s Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dežurna zdrav­nica pa je odšla na teren in ukrepala povsem običajno, kot v vsakem podobnem primeru in sumu na katerokoli drugo nalezljivo bolezen. Kot so dodali, pa je bil žal prehitro postavljen sum na ebolo, zaradi česar je prišlo do pretiranih reakcij. Po podatkih Policijske uprave Celje so policisti minuli petek na Ravnah na Koroškem obravnavali ilegalni prehod državne meje in se pri tem za pomoč obrnili na predstav­nike Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem, »ki so na policijsko postajo prišli z zamikom, po večkratnem urgiranju policije«. Dva delavca zdravstvenega doma naj bi namreč odklonila prihod na kraj in obravnavo, šele po treh urah pa naj bi na kraj prišel tretji zdravstveni delavec z ustrezno zaščito, ki je po vizualnem pregledu ocenil, da ne gre za obolenje z ebolo, so navedli v sindikatu policistov. Zdravnica je sicer pri Nigerijcu ugotovila, da je bil močno dehidriran in izčrpan.