Doberdob slovenskih fantov grob

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / sreda, 29. oktober 2014 / 12:18

Letos mineva 100. obletnica pričetka prve svetovne vojne. Velika žrtev te nesmiselne, krvave vojne je bila tudi Slovenija. Izgubili smo del Koroške in velik del Primorske in ne samo to, na bojiščih je padlo na tisoče sinov in očetov. Na to kruto štiriletno vojno je na krajih silovitih bojev še danes, po stotih letih, videti številna obeležja in jarke, kjer so vojaki bivali in se borili na strani avstro-ogrske armade. Spomin na soško fronto, ki jo je vodil general Svetozar Borojevič, izkušeni vojskovodja, nazorno prikazujeta z dokumenti in fotografijami s fronte muzej v trdnjavi Kluže v dolini Koritnice in svetovno znan muzej v Kobaridu.

Soška fronta je bila trd oreh za italijansko armado. Ti boji v Trentarski dolini so bili res hudi in krvavi. O njih je že nekaj let pred tem pisal primorski pesnik v pesmi Soči (in ti mi boš krvava tekla). Kostnico nad Kobaridom s padlimi italijanskimi vojaki je leta 1938 odprl italijanski fašistični voditelj Benito Mussolini. Primorski protifašistični borci tigrovci so bili pripravljeni na atentat, ki pa ga niso izvedli, kar je Duce, kot so Mussolinija poimenovali, imel okoli sebe živi zid kobariških otrok.

Pred leti sem hodil po Doberdobski planoti. Še vedno so vidne sledi velikih bojev in spomini nanje. V spomin na te čase so na griču pri Mirnem, imenovanem Cerje, postavili veličasten spomenik vsem trem vojnam, prvi in drugi ter vojni za samostojno Slovenijo.

Nedaleč od spomenika je pomnik in velik kamen, v katerega je vklesan sedež, na katerem je sedel vojskovodja Borojevič. Spomenik na Cerju je na idiličnem kraju, od koder se vidi Vipavska dolina in pogled seže daleč na italijansko ozemlje in na Doberdobsko planoto.

Sicer pa je soška fronta segala do Karnijskih Alp, tja do Monte Ciesa (2064 m). Tu so se slovenski vojaki bojevali in krvaveli v 17. gorskem pešpolku. Huda preizkušnja jih je doletela v hudi zimi 1916–1917, ko je zapadlo sedem metrov snega.

Leto spomina na žrtve te vojne je lep dokaz, da Slovenci spoštujemo preteklost in obenem upamo v boljšo prihodnost brez vojn in nasilja. Spite mirno, dragi vojaki!

Ciril Zupan, Mošnje