Zamejske informativne točke
Novinar, fotograf in slikar Vincenc Gotthardt je v četrtek v Mohorjevi v Celovcu predstavil monografijo slik in risb 336 župnijskih cerkva v krški oziroma celovški škofiji. Knjigo je v javnost pospremil celovški škof dr. Alois Schwarz. Na Trbižu pa je bila v soboto delavnica o uporabi jezikovnih priročnikov ter drugih jezikovnih virov in tehnologij za slovenski jezik. Udeleženci so tudi obiskali nekdaj zelo slovenske kraje v Kanalski dolini.
Pri obmejni poslovalnici Kompasa MTS na Ljubelju so pretekli teden odprli prvo od načrtovanih 23 informativnih točk iz projekta (Ne)znano zamejstvo, ki ga je leta 1997 začel gorenjski kulturni delavec in poznavalec zamejstva Slavko Mežek. Prvi od načrtovanih informacijskih točk in celotnemu projektu so na Ljubelju zaželeli dolgo in uspešno življenje pobudnik Slavko Mežek, predstavnica Kompasa, Mejnega turističnega servisa Helena Šparovec in strokovni sodelavec Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Dejan Podgoršek.
Na informacijskih točkah bo obiskovalec sčasoma zvedel vse o zamejstvu in dobil ustrezna gradiva. Najprej bo to letak, potem prospekti in nato sodobnejša informacijska pomagala in spletna stran. Slovenec iz Slovenije, tujec, ki bo obiskal točko, pa tudi Avstrijec bo zvedel, kaj je zanimivega v Borovljah, Šentjakobu ali Železni Kapli in kako močna je za mejo prisotnost Slovencev in slovenščine. Ljudje, ki bodo šli po tej poti v zamejstvo, se bodo srečevali z ljudmi in navezovali stike in poznanstva, kar preko uradnih ustanov ni vedno mogoče. Gre torej za žive, pristne stike, je povedal Slavko Mežek, ki je doslej v okviru projekta (Ne)znano zamejstvo popeljal po zamejskih poteh blizu 650 skupin. Helena Šparovec je povedala, da so njihove obmejne trgovine še vedno dobro obiskane, informacijske točke pa so dodatna ponudba. Upam, da bodo šle stvari proti cilju, ki ga je izbral Slavko Mežek.
Dejan Podgoršek je na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu zadolžen za zamejce. »Problematika zamejstva ni le stvar slovenskih skupnosti v zamejstvu, ampak tudi matične domovine. V naravi so meje odprte, v glavah pa še ostajajo, zato upam, da jih bo ta projekt pomagal premagovati. Namenjen je zlasti Slovencem v Sloveniji, ki premalo poznamo zamejstvo in ne cenimo dovolj kulturnih, zgodovinskih in naravnih posebnosti okolij, kjer živijo Slovenci. Na neustrezen odnos do zamejstva kaže tudi financiranje tamkajšnjih slovenskih skupnosti. Lani so bila sredstva zmanjšana za 20 odstotkov, kar je nedopustno, saj slovenske ustanove dajejo zaposlitev več sto Slovencem. Odnos do zamejstva je treba spremeniti in mu pomagati,« je povedal Dejan Podgoršek.