
Osem najbolj »okuženih« javnih mest
Ekipa Dezinfekcijskega društva Slovenije je ob nedavnem dnevu umivanja rok sporočila, na katerih javnih mestih je prisotnih največ bakterij. Kot boste še brali, vsak tretji Slovenec in vsaka deseta Slovenka po uporabi sanitarij ne umijeta rok.
Raziskava o umivanju rok po uporabi javnega stranišča, ki je bila izvedena v štirih večjih slovenskih mestih, je pokazala, da so higienske navade Slovencev slabe (vir: Dezinfekcijsko društvo Slovenije). Vzorec raziskave je obsegal 1617 naključnih obiskovalcev javnih sanitarij v mestnih središčih ter nakupovalnih centrih, od tega je bila približno polovica moških (813) in polovica žensk (804). Na vseh opazovanih mestih so imeli uporabniki na razpolago tekočo čisto vodo, milo v ustreznem dozirniku ter papirnate brisače ali sušilnik za roke. Številke kažejo, da si vsak tretji moški in vsaka deseta ženska po uporabi sanitarij rok ne umijeta. Najslabše higienske navade so bile po isti raziskavi ugotovljene med starejšimi moškimi, med izvajanjem dobrih higienskih navad pa so v raziskavi prevladovale mlade ženske, med katerimi si rok ni umilo zgolj sedem odstotkov, več kot polovica pa je bilo takih, ki so si roke umile pravilno.
V nadaljevanju navajamo osem najbolj izpostavljenih oz. »okuženih« javnih mest, kot so jih navedli pri Dezinfekcijskem društvu Slovenije.
Jedilni listi in ceniki v gostinskih lokalih
Ste se kdaj vprašali, kdaj so bili jedilni listi oziroma ceniki nazadnje temeljito očiščeni? Takoj po predaji jedilnega lista je čas, da si roke umijete ali razkužite, preden zaužijete hrano.
Okrasne rezine sadežev
Po študiji iz leta 2007, ki je bila objavljena v ameriški reviji Environmental Health, je skoraj 70 odstotkov limoninih rezin na robovih kozarcev s pijačo, ki so jih stregli v restavracijah, vsebovalo patogene mikroorganizme, ki povzročajo bolezni.
Embalaže in držala za sol, poper, kečap ...
Podobno kot pri umazanih jedilnih listih in cenikih so v restavracijah in lokalih lahko okuženi tudi pripomočki na mizi, ki se pogosto izmenjujejo med gosti in so slabo očiščeni. Tudi v primeru uporabe teh izdelkov je treba roke pred jedjo umiti ali dezinficirati.
Kljuke na vratih
Še posebno so problematične tiste v javnih toaletnih prostorih. Nekateri ljudje si po uporabi javnega stranišča roke umijejo in niti ni nujno, da dovolj dobro, drugi pa ne. Si predstavljate, koliko mikrobov, ki se zadržujejo na takšnih kljukah, se ponovno prenese na vaše roke? Pri zapuščanju sanitarij velja priporočilo, da vrata odprete s komolcem ali papirnato brisačo, če je to možno, in se s tem ne dotikate umazanih kljuk.
Dozirniki za milo
Ironično je, da je lahko večina dozirnikov za milo dejansko gojišče za bakterije. Še posebno problematični dozirniki so tisti, kjer se milo vlije na vrhu dozirnika. Neka študija je namreč pokazala, da je kar 25 odstotkov takšnih dozirnikov okuženih, nekateri celo s fekalnimi delci. Ker običajno uporabniki javnih stranišč na to nimamo vpliva, je v tolažbo dejstvo, da pa so tisti dozirniki za milo, ki uporabljajo zatesnjene dozirnike za ponovno uporabo, varni.
Nakupovalni vozički v trgovinah
Dejansko število bakterij na ročajih nakupovalnih vozičkov celo presega število bakterij na javnih straniščih! Po nakupovanju je umivanje oz. razkuževanje rok nujno, zlasti v času epidemij različnih bakterijskih in virusnih bolezni.
Sanitarije na letalih
Ste vedeli, da je verjetnost, da se prehladite, ko ste v zraku, kar 100-krat večja, kot da staknete prehlad na tleh? In to je še najmanjša težava v primerjavi s tem, koliko nevarnih mikroorganizmov so našli pri testiranju toaletnih prostorov v letalih … na pipi, kljuki straniščnih vrat in ostalih površinah, ki se jih uporabniki dotikajo (stene, umivalnik …).
Čakalnice v zdravstvenih domovih
V tem primeru gre dejansko za prostore, kjer se zadržuje množica bolnih ljudi, in je pričakovati, da je posledično tudi število nevarnih organizmov v zdravstvenih domovih visoko.