Lepa jesen

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 19. oktober 2014 / 23:13

Ko to pišem, je zelo lep dan, mene pa nekaj moti in jezi in zato ne bom komentiral kakšnih velikih, ampak bom začel z mojimi majhnimi rečmi. Pravkar sem se vrnil iz Škofje Loke na Žirovsko, s poti, ki je bila zaman. Na koledarju sem imel napisano, da moram k zobozdravnici, a sem se, kot kaže, zmotil za en dan in na pot sem šel zaman. So rekli, da danes samo rujejo in naj pridem jutri, ko sem zapisan, in sem se seveda strinjal. Potem se peljem domov in dobim med pošto dva izpiska od banke. Na enem mi sporočajo, da so na mojem osebnem računu izvršili sklep o izvršbi in mi zarubili dobrih 52 evrov! Hkrati pa se je temu rubežu pridružila še moja banka, znamenita osrednja gorenjska banka, in za izvršitev tega sklepa, ki je verjetno silno zahtevna finančna operacija – najbrž ne dosti manj od tistih, v katerih so poniknili njihovi milijoni – vzela še zase skoraj 45 evrov! Hm.

Gre pa takole. V neki grapi na Tolminskem, ki se imenuje Peklenska (ne brez razloga), imam majhno hišico, bolj ruševino kot hišo. Pa mi pošlje pred časom mogočna TV Slovenija dopis, v katerem me sumi, da v tej bajti skrivaj gledam njen program. Če pa tega morda ne počnem, naj izpolnim neko izjavo, ki jo bodo oni preverili, in če jih res ne gledam, mi tega ne bodo zaračunali. Jaz sem na tisto reč pozabil in potem začno kar naenkrat prihajati položnice za TV naročnino. Ko pride druga in opomin za prvo, se potrudim in pozanimam, za kaj gre. In so mi razložili, naj vendar že izpolnim neki obrazec in ga overim na upravni enoti (da sem ga res jaz) in potem mi ne bodo več zaračunavali; za tista dva meseca, ko naj bi brezplačno užival v njihovem veleprogramu, moram pa vseeno plačati. Pa sem si misli »k..c vas gleda« in nisem plačal. In potem so spet prihajali neki opomini in nazadnje odločba o izvršbi. Tako to gre, a kaj hočem, mea culpa!

Ko sem tole napisal, sem že nekoliko pomirjen, znano je, da spoved pomaga. Pa lep dan je, kot že rečeno. Ko sem se peljal v Loko in nazaj, se mi je zdela Poljanska dolina lepa kot zmeraj. In nikjer ni čutiti, da bi bila v teh krajih kaka kriza. Sredi dopoldneva prometa, da se kar čudiš. Povsod ob cesti se nekaj dela, zlasti na loški obvoznici, tudi skozi Gorenjo vas bo kmalu nova cesta … Žirovci in Dolinci so presrečni, saj novega starega župana že imajo, Ločani za svojega še trepetajo. Brezposelnih v teh krajih skorajda ni, če pa kdo je, je bolj po lastni nerodnosti kot po krivdi višjih sil … Zdaj pa primerjajmo naš položaj sredi te lepe jeseni s Kurdi, ki branijo Kobane, in z drugimi nesrečniki tega sveta. Bog ve, ali tisti, ki jim grozi, da jih bodo vsak čas pobili, jih posilili ali vsaj okradli in pregnali, sploh vidijo, kako lepa je narava okoli njih!?

In zdaj spet nekaj. Pozvoni telefon, kliče me soseda, ima jih že čez osemdeset in en problem. Jutri (v sredo) zjutraj ob šestih bi morala z romarji v Medžugorje, a je med pakiranjem pravkar ugotovila, da ji je že 2012 potekla osebna. Akcija! Pokličem na najbližjo uprav­no enoto v Idrijo in tam mi prijazna uslužbenka razloži, da bi šlo, če bi prišla pred enajsto dopoldne z novo sliko in starim dokumentom. Potem bi oni po e-poti poslali vlogo v Celje in če bi šel popoldne nekdo z avtom tja, bi osebno lahko dobil že istega dne. Ker pa je ura že dve, je za ta dan prepozno. Sosedi svetujem, naj se naredi neumno (tako kot sem se jaz v odnosu do TVS) in gre na izlet. Ona pa, da ne, ker bi s tem lahko povzročila težave tudi drugim. No, prav, bova pa doma, si mislim, tu je prav­zaprav še najlepše.