Šola, harmonika, petje, čas za dekleta še pride …
Gašper Seljak je sedemnajstletni Gorenjec, natančneje Preddvorčan, srednješolec, ki večino prostega časa posveča igranju harmonike.
S kraljevim inštrumentom narodno-zabavne glasbe se je srečal že kot otrok, resneje pa se je igranju harmonike začel posvečati pri desetih letih. Narodno-zabavni napev mu je bil vedno blizu, nad harmoniko se je navdušil sam, mu pa pri vsem pomagata starša.
Na glasbeno pot je Gašperja najprej pospremil sokrajan Brane Tičar, ki ga večina pozna iz znanega in uspešnega narodno-zabavnega ansambla Gašperji. »Po toliko letih sva postala dobra prijatelja in kdaj še vedno skupaj zaigrava.« Učenje diatonične harmonike je nadaljeval pri Štefanu Arhu, kasneje pri Matjažu Poljanšku. Je pa eden tistih, ki je vzornike našel v Modrijanih, sploh pa je navdušen nad njihovim harmonikarjem in tenoristom Rokom Švabom.
Veliko se udeležuješ različnih harmonikarskih tekmovanj.
»Naj najprej povem, da počasi tovrstna tekmovanja prepuščam mlajšim. Ogromno sem tekmoval in tudi osvojil precej priznanj, nagrad. Zame eno tekmovanje ni pomembnejše od drugega, temveč so vsa pomembna. Vsaka osvojena nagrada mi pomeni veliko, največ pa naziv absolutnega gorenjskega prvaka za leto 2012, srebrna in bronasta plaketa na državnem prvenstvu Zlate harmonike Ljubečna.«
Po novem tudi poješ.
»Tako je. Že od nekdaj obožujem večglasno petje. Od februarja obiskujem ure solo petja pri Katji Križnar, pevki Veselih Gorenjcev. Dvakrat sem se v petju preizkusil tudi že na tekmovanju in na letošnjem državnem prvenstvu v petju harmonikarjev osvojil zlato medaljo ter na Veseli harmoniki Skaručna drugo mesto v kategoriji harmonikarjev pevcev.«
Nastopaš kaj?
»Grem, kamor me povabijo. Abrahami, rojstni dnevi … Igral sem tudi že osem ur nepretrgoma. Veliko novih in starih skladb igram po posluhu. Ko slišim melodijo, lahko zraven že igram … V številki je teh okoli tristo. Nastopal sem že z različnimi narodno-zabavnimi ansambli – tudi z Modrijani in Gašperji. Nedavno me je doletela čast, da sem bil gost na 35. jubileju Gašperjev in ob 100. obletnici rojstva Franca Korena. Odzval pa bi se verjetno tudi na povabilo na kakšno prireditev, ki primarno ne bi bila narodno-zabavna, čeprav mi recimo pop glasba nekako ni najbolj všeč.«
Kako pa izgledajo priprave na tekmovanja?
»Tekmovanja so kar zahtevna stvar. Za njih moraš biti vedno pripravljen stoodstotno in če želiš biti uspešen, je potrebno veliko vaje. Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo, bi lahko rekel.«
Si kdaj razmišljal, da bi imel enkrat v prihodnosti svoj ansambel?
»Že dolgo razmišljam o tem. Mislim, da vsak, ki igra kakšen inštrument, nosi nekje v sebi željo, da bi enkrat imel svoj ansambel. Vendar za to potrebuješ dobre pevce in inštrumentaliste.«
Kaj pa, če bi te kdo povabil v svoj ansambel? Bi se odzval?
»Jaz bi se že, vendar vsi pravijo, da je na prvem mestu šola, potem pa ansambel …«
Kako pa je s prostim časom? Ga sploh je kaj?
»Prosti čas izkoristim za druženje s prijatelji. Rad pogledam kakšen dober film. Včasih doma poprimem za harmoniko in zapojem. Med vikendi, če sem prost, pa s prijatelji obiščemo tudi kakšno zabavo. Prosti čas se vedno najde, tudi če ga je manj, odvisno pa je, za kaj ga porabiš.«
Pa dekleta?
»Trenutno so malce na stranskem tiru, ker nimam ravno veliko časa. Mislim, da imam za vse to še dovolj časa.«