
Gospodarstvo predlagalo vrsto ukrepov
Za zagotovitev čimprejšnje ekonomske suverenosti Slovenije so vodilni slovenski gospodarstveniki vladi predlagali 36 prednostnih ukrepov. Vlada jih bo preučila in v čim večji meri upoštevala, je napovedal premier Miro Cerar.
Brdo pri Kranju – Na 9. vrhu slovenskega gospodarstva, ki je v torek potekal v kongresnem centru na Brdu pri Kranju, je okoli 450 vodilnih gospodarstvenikov pripravilo 36 prednostnih ukrepov, ki jih mora vlada izvesti za zagotovitev čimprejšnje ekonomske suverenosti. Med drugim predlagajo uvedbo davčnih blagajn, hitrejše izvršilne postopke, celovito prenovo prostorske, okoljske in gradbene zakonodaje, profesionalni menedžment in osebno odgovornost uradnikov, razbremenitev stroškov dela, fleksibilnost pri zaposlovanju in odpuščanju, reformo javnega naročanja, odpravo t. i. Lahovnikovega in Kramarjevega zakona, garancijske sheme za podporo novim pretežno izvoznim poslom, presojo možnosti gradnje vseh infrastrukturnih projektov, poenostavitev postopkov umeščanja v prostor ...
Po besedah predsednika GZS Sama Hribar Miliča v gospodarstvu zmorejo prevzeti odgovornost za gospodarski in socialni razvoj Slovenije, vendar pa pričakujejo aktivno in konstruktivno sodelovanje med vlado in ministrstvi ter zbornico, več sodelovanja pri pripravi ukrepov in nove zakonodaje, večjo podporo gospodarski zbornici pri izpeljavi programov v pomoč gospodarstvu, od programov izvoza do poklicnega izobraževanja. Ob tem je opozoril, da gospodarski razvoj hromijo premajhna ambicioznost, številne birokratske ovire in odsotnost jasne, merljive razvojne strategije.
Najtrši oreh nas čaka pri reformah, je opozoril Hribar Milič, saj Slovenija potrebuje precejšnje spremembe na področju zdravstva, pokojnin in trga dela. Poleg tega je kot oviro konkurenčnosti slovenskega gospodarstva izpostavil neprimeren način javnega naročanja ter prevelik in premalo učinkovit javni sektor.
Predsednik GZS je po koncu vrha slovenskega gospodarstva še dejal, da Slovenija ima možnost za gospodarsko rast ter da obstajajo ambicije za dvig konkurenčnosti in odpiranje novih delovnih mest. »Četudi je veliko možnosti za optimizem, pa lahko razmere, če ne bo hitrih sprememb za povečanje konkurenčnosti, denimo v zvezi s predpisi, vezanimi na posege v prostor, hitro postanejo nevarne,« je poudaril in napovedal, da bodo skupaj z vlado pripravili bolj konkretne predloge za ukrepe.
Predsednik vlade Miro Cerar pa je napovedal, da bodo v vladi napotke gospodarstva temeljito preučili in glede na njihove pristojnosti upoštevali pri nadaljnjem delu. Zagotovil je, da se vlada zaveda, da lahko sprosti boleče administrativne ovire, izpelje spodbude, spremembe zakonodaje in strukturne reforme ter omogoči zagon gospodarstva, za kar pa so ključni tudi politična stabilnost, učinkovito delovanje pravne države in stabilen pravni okvir. Kot je napovedal, se bo država v prihodnjih mesecih ukvarjala s konsolidacijo javnih financ, a davkov ne bo zviševala, bo pa spodbujala prestrukturiranje podjetij, skušala stimulirati domače in tuje investicije, nadaljevala bo proces privatizacije in izvajala spodbude gospodarstvu. Ob tem se je dotaknil tudi subvencij, ki jih bodo dajali le podjetjem, ki bodo z njimi lahko ustvarjala multiplikativne učinke.
»Slovenija mora postati dežela poštene igre v gospodarstvu, politiki in drugod,« je sicer Cerar poudaril že v uvodnem nagovoru in pozval k dialogu. »Potrebno je sodelovanje, zaupanje, spoštovanje,« je dejal. Po njegovi oceni je predlaganim 36 ukrepom skupno, da pozivajo k zdravi pameti v gospodarstvu, svetu financ in na sploh v urejanju družbe. Čeprav je po njegovem vloga politike pomembna, saj mora odstraniti ovire, ki zavirajo gospodarstvo, pa se mu po drugi strani ne zdi pošteno, da se od države zahteva tisto, kar je naloga podjetij, organizacij in posameznikov ter da se od podjetij in organizacij zahteva tisto, kar je naloga države, državnih institucij.
V okviru Vrha so predstavniki 28 gospodarskih družb (od gorenjskih Domel Holding in Elektro Gorenjska) s podpisom Slovenskih smernic korporativne integritete pristopili v krog Ambasadorjev korporativne integritete. Zavezali so se ne le k spoštovanju in krepitvi korporativne integritete pri svojem poslovanju, ampak tudi, da bodo širili zavedanje o pomenu poslovanja v skladu z zakonodajo in etičnimi standardi kot enega izmed temeljnih načel družbeno odgovornega delovanja v slovenskem gospodarstvu nasploh.