Čas zame in za naju

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / / 11:21

Vsako leto sva si vzela vsaj en konec tedna, da sva se odmaknila od domačega živžava, vključno od psa, ki nam svinja stanovanje in za katerim moram(o) vsak dan pometati. Letos sva bila (spet) na morju. Če me je včasih skrbelo, kako se mali otroci počutijo in kaj delajo s starimi starši in ostalimi varuhi, sem se tokrat občasno ukvarjal z mislijo, ali bo hiša še v enem kosu. Najstarejši (16) je (pričakovano) pripeljal domov prijatelje folkloriste in menda je po hiši odmevala domača glasba s harmoniko, kitaro in kontrabasom. Če se samo glasba, petje in najstniško veselje sprošča doma, je še dobro. Vsega pa verjetno ne vem. Še dobro, da smo na koncu vasi in da so imeli tudi sosedje praznovanje, tako da je polje poslušalo stereo izvedbo.

Kuponko in 1nadan sta res čudovita. Poceni prenočišče in hrana. Presenečen sem bil, kako veliko užitkarjev je čez konec tedna v severni Istri: mlade družine, pari in upokojenci. Pa seveda vikendaši. Velikokrat je ovira za odločitev čas ali denar, še večkrat pa naše notranje prepričanje, da se na morje hodi poleti, ali pa kar je še huje, da si oddiha ne zaslužimo. Občasno zamenjati prostor, hrano in posteljo je zelo blagodejno za naše telo, dušo in duha. Včasih so tudi s temi nameni hodili na romanja, danes pa sodobni človek roma v turistične kraje. Koliko si ljudje odpočijejo v turističnem čebelnjaku, ne vem, ker, če je le mogoče, zase oz. za naju izberem čas in prostor, kjer je mir. Tega sva pretekli konec tedna imela v izobilju.

Zakonci oz. partnerji z majhnimi oz. odraščajočimi otroki si moramo skoraj dati v koledar, kdaj si bomo vzeli čas zase. Najboljše je, to postane ritual, ki je namenjen samo nama in kjer se zavestno ne pogovarjava le o denarju, otrocih, starših, prijateljih, politiki … Za vzdrževanje teh ritualov je potrebno veliko discipline. Vendar sadovi prihajajo zagotovo, čeprav počasi. Paketi za konec tedna so pa sploh dobrodošli. Eden izmed dejavnikov kakovosti zakonskega/partnerskega odnosa je tudi skupaj preživeti čas. Seveda čas, ki ga najprej medsebojno uskladiva in se odločiva, da se bova takrat imela lepo. Skoraj vedno v takšne dneve vključiva kolesarjenje po stranskih poteh. Tam je veliko preprostih ljudi in vsaj jaz rad poslušam življenjske zgodbe drugih. Ne glede na prevozno sredstvo se nama je dogajalo, da sva se na takšnih dnevih skregala. Običajno zaradi nepomembnih stvari. Recimo, da z leti zorimo in ne mečemo več svoje energije v nepotrebne prepire. Zato je ob skupnem času, ki si ga nameniva, najmanj toliko pomembna odločitev, da si ne bova pokvarila konca tedna ob čudoviti istrski obali. In da se je bolje pogovarjati o veselju zaradi skupnega bivanja, kot pa se obtoževati, kaj je nekje nekoč bilo. Ne vem zakaj, morda nam morje omehča vpogled vase in pripravljenost sprejeti samega sebe in poslušati drugega človeka. Dodatna korist je pa še, ko si zadam cilje, ki jim bom sledil do naslednjega skupnega vikenda. Naj bodo to cilji, ki povečujejo mojo iskrenost in odkritosrčnost. To je balzam za psihični prostor, ki si ga skupaj ustvarjava.