Brez tekem bo razvoj ogrožen

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Šport / ponedeljek, 13. oktober 2014 / 09:53

Biatlonski center na Rudnem polju na Pokljuki, ki naj bi sredi decembra gostil novo tekmo svetovnega pokala, je pred negotovo usodo, zapletlo pa se je zlasti glede akumulacijskega bazena.

Rudno polje – »Problemov na Pokljuki je več, akumulacijski bazen je le eden od njih. Tako bodo morali državni organi sprejeti postopke glede zapletov na relaciji z Evropsko komisijo, prav tako bo treba legalizirati neskladno gradnjo. Postopke vodijo pravniki,« pravi Tomaž Šušteršič, generalni sekretar Organizacijskega odbora Pokljuka in vodja za biatlon pri Smučarski zvezi Slovenije.

Slovenski krovni smučarski organizaciji, ki jo sicer pesti pomanjkanje denarja, so namreč iz Evropske komisije zagrozili s povračilom več kot šest milijonov evrov evropskega denarja, ki so ga dobili za projekt biatlonskega centra. To pa zato, ker niso izvedli ustrezne presoje vplivov na okolje. Ta je sedaj v pripravi, pri SZS pa se borijo tudi za legalizacijo akumulacijskega bazena, ki po velikosti odstopa od gradbenega dovoljenja. Ker ga do konca septembra niso zmanjšali oziroma deloma zasuli, jim je kazen 40 tisoč evrov naložila še gradbena inšpekcija.

Na Smučarski zvezi so zaprosili za odlog plačila kazni in odlog zasutja bazena, jasno pa je, da vse težave veliko skrbi povzročajo zlasti panogi za biatlon in organizatorjem tekem svetovnega pokala na Pokljuki, ki se borijo tako za preživetje centra kot razvoj biatlona.

»Z biatlonskim centrom na Pokljuki smo dobili po­treben prostor za vadbo, ki ga za tek na smučeh uporabljajo tudi rekreativci, pa tudi gostje Bleda in Bohinja. Vsako leto za nekaj dni poskrbimo, da so hoteli polni, saj samo tujci v dneh svetovnega pokala opravijo okoli pet tisoč nočitev. Nikakor pa ne bi šlo brez akumulacijskega jezera, ki ob pomanjkanju snega z nekaj več kot pet tisoč kubičnimi metri komajda zadostuje za zasneževanje. Je pa garancija, da tekme svetovnega pokala lahko pripravimo oziroma sploh kandidiramo zanje. Tako smo tudi pridobili licenco A in tekme do leta 2017, če se kaj zaplete, pa lahko ostanemo brez licence, tekem in tudi brez denarja ter s tem možnosti za razvoj panoge, zlasti za razvoj mladih, za katerega namenimo okoli deset odstotkov denarja, zbranega s tekmo, za katero je proračun okoli 850 tisoč evrov,« pravi Tomaž Šušteršič.

Šušteršič tudi pojasnjuje, da imajo v večini biatlonskih centrov po svetu, ki so tudi prizorišča tekmovanj, kar nekajkrat večja akumulacijska jezera, in vsi centri se borijo, da bi lahko pripravljali tekme na najvišji ravni. »Ker smo tudi mi panoga pri SZS, smo prav tako kot druge panoge vključeni v sanacijske programe in moramo krčiti programe, zato je za nas prireditev velikega pomena. Vsi ostali organizatorji samo čakajo, da jo kdo odpove in jo dobijo oni,« še pravi Šušteršič.