Hladneje bo kot v zadnjih letih

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Prosti čas / / 06:00

Zaenkrat kaže, da bo letošnja zima bolj podobna zimam iz obdobja 1961-1990, kar pomeni, da bo predvidoma nekoliko hladnejša od zim v zadnjih letih.

Topleje novembra, hladneje decembra

Kot kažejo sezonske vremenske napovedi, v Sloveniji lahko v trimesečju (november, december, januar) pričakujemo temperature, ki bodo nekoliko nižje od povprečja zadnjih desetih let. »Pri tem mislimo na povprečno trimesečno temperaturo, znotraj tega obdobja pa bodo seveda tako hladna, kot tudi topla obdobja. Predvidoma bodo relativno toplejša obdobja pogostejša novembra, hladnejša pa decembra in januarja,« je povedal meteorolog Brane Gregorčič iz Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO).

Res so včasih temperaturne spremembe nenadne, silovite, mogoče lahko to tudi pripišemo nekoliko pogostejšemu pojavljanju ekstremnih dogodkov. »Spomnimo se lanskih dni pred božičem, ko je bilo jutro 20. decembra zelo mrzlo, saj so se temperature spustile tudi pod minus dvajset stopinj Celzija. Že čez nekaj dni smo imeli poplave in okoli 35 stopinj višje temperature. Tudi letošnji prehod iz poletja v jesen je bil hiter. 27. avgusta je bila povprečna dnevna temperatura zraka glede na dolgoletno povprečje šest stopinj previsoka. Čez tri dni je bila sedem stopinj prenizka in če primerjamo podatke za 30. avgust s tistimi iz preteklosti, lahko ugotovimo, da tako hladnega tridesetega avgusta ni bilo vsaj petdeset let,« je ponazoril meteorolog Janez Markošek iz ARSO.

Manj padavin

»Izračuni večine vodilnih svetovnih meteoroloških centrov, ki se ukvarjajo s sezonskimi vremenskimi napovedmi (ECMWF, Met Office, Meteo-France, IRI), za trimesečje november, december ter januar napovedujejo nad večjim delom Evrope temperature blizu povprečnim vrednostim za zadnjih petindvajset let. Nad celinskim delom Evrope je možno manjše odstopanje v smeri nižjih temperatur, v bližini Atlantika pa je zaznati šibak signal za rahlo nadpovprečne temperature v tem trimesečju. Pričakovana količina padavin v tem obdobju je blizu povprečja, le v vzhodnem Sredozemlju in na Britanskem otočju naj bi padlo nekaj manj dežja kot običajno,« je povedal Brane Gregorčič in obenem opozoril, da so možna tudi znatna odstopanja od napovedanih vrednosti; sezonske napovedi za zmerne geografske širine (kjer smo tudi mi) so namreč manj zanesljive.

»Zelo poenostavljeno lahko rečemo, da uporabne vremenske napovedi segajo do okoli teden dni vnaprej. Vendar zadeva ni tako preprosta. Atmosfera namreč ni deterministično napovedljiv sistem. Ker je nemogoče v podrobnosti poznati njeno trenutno stanje, je tudi napovedljivost vedno manjša od sto odstotkov. Z modernimi merilnimi sistemi (sateliti, radarji, letala,…) in zelo zmogljivimi računalniki sicer lahko zberemo in obdelamo ogromne količine podatkov, a napovedljivost vremena zaradi kaotične narave procesov v atmosferi še vedno ostaja omejena in tesno povezana z življenjsko dobo vremenskih procesov. Tako pojava lokalne nevihte včasih ne moremo napovedati niti eno uro vnaprej, nastanek večjih ciklonov pa dokaj uspešno napovemo tudi dober teden dni vnaprej,« je še razložil Janez Markošek.