Je ebola nova kuga?

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / petek, 10. oktober 2014 / 10:22

Smrtonosne bolezni, beg v neznano, vojne … Kaj vse nas bo še doletelo? V Afriki razsaja smrtonosna ebola. Iz držav, ki so v vojni, skušajo mnogi pobegniti v obljubljeno deželo Evropo. Je to rešitev?

Smrtonosni virus

Kaj je ebola? V Wikipediji preberemo: »Bolezen ebolavirusa (EVD) ali hemoragična mrzlica ebola je bolezen ljudi, ki jo povzroča ebolavirus.« In vemo toliko kot prej, ko nismo vedeli nič. Bolje je, če preberemo zgodbo o njenem odkritju, odkril pa jo je belgijski mikrobiolog Peter Piot. Leta 1976 je v Antwerpnu dobil posebno pošiljko. »V termovkah, ki so v osebni prtljagi na potniškem letalu prispele na Inštitut za tropsko medicino v drugem največjem belgijskem mestu, so bili vzorci krvi belgijske redovnice, ki je delovala v Zairu, danes Demokratični republiki Kongo, in je zbolela za skrivnostno boleznijo … Ko so prejete vzorce pogledali skozi mikroskop, so opazili nekaj nenavadnega. Gromozanska črvasta struktura, dokaj nenavadna oblika za viruse, jih je spominjala le na eno – virus Marburg, ki so ga prvič prepoznali leta 1967 v nemškem mestu Marburg, v Frankfurtu in Beogradu, odkritje pa je bilo povezano z laboratorijskim osebjem, ki je delalo z okuženimi opicami iz Ugande … Toda po posvetovanjih z drugimi strokovnjaki po svetu je Piot ugotovil, da ne gre za omenjeni virus, ampak za nekaj popolnoma novega in doslej ne videnega. 'Težko je opisati, ampak preveval me je občutek prave in neverjetne vzhičenosti.' Medtem so izvedeli, da je v Zairu umrla redovnica, katere vzorce krvi so pregledovali, in da je na odročnem območju na severu države zbolelo še več ljudi, vsi s podobnimi simptomi, med njimi vročina, driska in bruhanje, ki jim je sledilo krvavenje in nato smrt. Čez dva tedna je bil Piot že na letalu za Kinšaso, na prvem potovanju v Afriko za nadobudnega 27-letnega znanstvenika, ki ga je gnalo navdušenje ob odkrivanju neznanega virusa in upanje v ustavitev epidemije … Skupaj s kolegi se je takoj lotil detektivskega raziskovanja, kako se virus prenaša, saj so samo tako lahko odkrili, za kakšno bolezen gre … Naslednji korak je bila ustavitev epidemije in odpravili so se od vasi do vasi, kjer so izolirali vsakega, ki je kazal znake okužbe, in tiste, ki so bili z njim v stiku. Domačine so tudi podučili, kako pravilno pokopati žrtve bolezni. S temi ukrepi in zaprtjem bolnišnice so počasi ustavili bolezen, ki pa je vseeno zahtevala skoraj 300 življenj. Po treh mesecih na terenu se je Piot vrnil v domovino, še prej pa so poiskali ime za virus, ki so ga odkrili. Najprej so pomislili na Yambuku, vendar niso hoteli zaznamovati vasi, zato so se odločili virus poimenovati po reki in najbližja na zemljevidu je bila Ebola … Ker za ebolo še ne poznamo cepiva ali zdravila, je Piotov nasvet še vedno enak pristopu, ki ga je uporabil pred 38 leti. 'Milo, rokavice, izolacija bolnikov, uporaba sterilnih igel,' svetuje, a vseeno dodaja, da je v teoriji to lažje uresničevati kot v praksi. Kot je pojasnil v pogovoru za Financial Times, smo ljudje postranski gostitelj virusa, ki se skriva drugje, po dosedanjih dognanjih najverjetneje v sadjejedih netopirjih, medtem ko prosto v naravi ne more preživeti. Okužimo se popolnoma naključno, pri lovu ali pripravi mesa, saj so netopirji v mnogih delih Afrike še vedno del prehrane. Človek ni ravno dober gostitelj, saj ga virus v dveh tednih od okužbe ubije in s tem izgubi gostitelja. Gre za bolezen revščine in nedelujočih zdravstvenih sistemov, vsi dosedanji izbruhi so se začeli na območju bolnišnic, kjer se niso upoštevala osnovna pravila higiene, med drugim uporaba sterilnega zdravstvenega pribora. Po navadi so prav zdravstveni delavci med prvimi in najpogosteje okuženimi. Če bi se okuženi z ebolo pojavil v Londonu, je Piot prepričan, da ne bi prišlo do epidemije.« (Vir: MMC RTV SLO)

Zgodba begunca Mohameda

»Ko smo zapustili Libijo, nas je bilo 400 in poleg tega še več kot 100 otrok. Sprva nisem mogel videti velike ladje, toda ko sem jo zagledal, je bilo zelo slabo. Nisem se hotel vkrcati, toda tihotapec mi je grozil z orožjem. Približno ob dveh ponoči sem slišal strel. Ladja z oboroženimi možmi se je postavila pred našo ladjo. Našo ladjo so poskušali ustaviti štiri ure. Streljali so z več strani. Odšli so, ko se je zdanilo. Poškodovana ladja se je majala. Vse torbe smo odvrgli v morje, tudi rešilne jopiče – hoteli smo živeti!« To je pričevanje 22-letnega begunca Mohameda iz Sirije. Enega od srečnežev, ki jim je uspelo pripluti iz Afrike v Evropo. Srečnežev?

Thomas Mann o vojni

Smrtonosne bolezni, beg v neznano, vojne … Kaj vse nas bo še doletelo? In kaj je vojna? »Vojna je zgolj strahopeten pobeg od težav miru,« je svoj čas zatrdil pisatelj Thomas Mann (1875–1955). Ja, mir ima svojo težo.