Spomenik vojakov iz prve svetovne vojne pri kapeli Marije Pomagaj na Brezjah, 1924 / Fototeka Gorenjskega muzeja

Mirno vojaki spite večno spanje

Spomenik neznanemu junaku na Brezjah

Slovenska skupnost je po prvi svetovni vojni vložila velike napore, da bi slovenske vojake, ki so padli za poraženo Avstro-Ogrsko, sprejeli v narodni spomin. Ustanovili so Zvezo bojevnikov. Za svoje simbolno središče so izbrali Marijo Pomagaj na Brezjah, saj »so se mnogi vojaki zaobljubili, da se zahvalijo Materi božji na Brezjah, ako se srečno vrnejo iz vojne«.

Leta 1924, »ob desetletnici začetka svetovnega klanja«, se je zbralo »nad 10.000 bivših bojevnikov na tem svetem kraju, ki so obljubili, da bodo vsako leto do svoje smrti obiskali meseca avgusta Marijo Pomagaj na Brezjah. V znak hvaležnosti in v spomin padlim tovarišem so sklenili, da bodo vzidali v cerkvi v bližini Marijine kapelice spominsko ploščo, ki so jo naslednje leto slovesno odkrili in blagoslovili.«

Ob petnajstletnici romanj na Brezje so v Zvezi bojevnikov leta 1937 napovedali: »Na prostoru pred cerkvijo naj bi nastal velik park, v katerem bodo spomeniki naših zaslužnih mož in Marijinih častilcev. Tu naj bi stal grob neznanega slovenskega vojaka, spomin vseh slovenskih vojakov, katerih trupla leže križem sveta, po vseh deželah, kjer je vihrala vojna morija. Spomenik naj bo priča kasnejšim rodovom o velikih žrtvah, ki jih je prinesel slovenski narod za svojo svobodo, dasi se je bojeval za tujo korist. Nekje v parku se bo dvigal steber, iz katerega bo vrela voda kot simbol vrelca ljubezni Marijinega srca. Na vrhu stebra bo kip Marije Pomočnice. Načrti so izgotovljeni po šoli našega svetovnega mojstra arh. prof. Plečnika, ki je poveril izdelavo osnutkov arhitektu Valentinčiču.

V pozni pomladi ali v začetku poletja prihodnjega leta naj bi se izvršil prevoz kosti umrlega neznanega slovenskega vojaka v grobnico na Brezje. Pri tej svečanosti bi sodelovale vse slovenske župnije s tem, da bi prinesle v posebnih žarah prst z domačih pokopališč kot simbol naše skupnosti in skupnih žrtev vseh Slovencev v svetovni vojni. Leto osorej, ako nam bo sreča mila, bomo s pomočjo nebeške Matere slovesno blagoslovili preurejeni park, ki bo poveličal slavo in veličino Marijinega svetišča.«

Zveza bojevnikov je postavila številne spomenike padlim, na Brezjah pa je načrtovala spomenik neznanemu junaku. Izvedbo načrta je preprečila druga svetovna vojna.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / nedelja, 6. oktober 2019 / 17:41

Višji delež sofinanciranja zaščite pred zvermi

Kranj – Evropska komisija je Sloveniji potrdila spremembe programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2020, ki bodo omogočile boljše koriščenje finančnih sredstev za nekatere kmetijske ukrepe. S spr...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 6. november 2012 / 07:00

Sedem let družinskega in mladinskega centra

Cerklje - Družinski in mladinski center Cerklje, ki ga kot program izvaja župnijska Karitas, je pred kratkim praznoval sedmo obletnico delovanja. Slovesnosti so se začele z družabnimi igra...

Prosti čas / torek, 6. november 2012 / 07:00

Okroglih petnajst

Se je pošalil Igor Alič (na sliki ) iz Poljanske doline, ki je ravno na obiranju madanrin z Gorenjskim glasom praznoval 51 let. Tako da je imelo rojstnodnevno praznovanje še bolj bogat 'program'....

Nasveti / torek, 6. november 2012 / 07:00

Zadružna elektrarna, zasluga Lovra Pintarja (4)

Iz tovarne v Mojstrani so kupili 25.000 kg cementa, gramoz pa so navozili iz gramozne jame Kalkbuchel, ki je bila last posestnikov iz Zgornje Sorice, uporabljali pa so jo do takrat tudi posestnik...

Kronika / torek, 6. november 2012 / 07:00

Fotoreportaža: Lancovo in Savska loka v večernih urah

 

Prosti čas / torek, 6. november 2012 / 07:00

Bil je ´prov fejst´

Oktobra sta biserno poroko praznovala zakonca Peternel iz Šenčurja.