Praznik kulture na Radišah

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 4. oktober 2014 / 12:25

Za koroško dvojezično vas Radiše/Radsberg pravijo, da je najbolj sončna vas v deželi. Leži namreč na planoti na skrajnem vzhodnem delu hribovja Gure/Sattnitz, ki se vleče od Beljaka do Celovca. Z radiške planjave je čudovit pogled na Celovec, tik pod njo pa leži Žrelec ali Ebenthal, ki je primestna celovška tržna občina, katere del so Radiše. Na Radišah so leta 1966 postavili pomnik leta 1942 izgnanim koroškim slovenskim družinam. Nikjer drugje ga tedanja koroška oblast ni dovolila postaviti. Šele predlani, ob 70–letnici pregnanstva, so smeli postaviti dostojen spomenik ob železniški postaji Žrelec, kjer je bilo zbirno taborišče za slovenske izseljence.

Radiše so konec preteklega tedna živele v znamenju 110. obletnice ustanovitve Slovenskega prosvetnega društva. Slovensko in tudi nemško govoreči krajani so napolnili prostorno dvorano v kulturnem domu in spremljali na zanimiv način predstavljeno stoletno delovanje društva, ki je najstarejše med vsemi društvi v občini Žrelec. Ustanovljeno je bilo poleti leta 1904 na pobudo bogoslovca Valentina Laknerja. Društvo je previharilo težke čase takoj po plebiscitu leta 1920, ko je postalo moteče vse, kar je bilo slovensko. Vztrajali so in skrbeli tudi za uk slovenščine, ki je bila v šolah zelo zanemarjena. Vodenje društva je prevzel Janko Tolmaier. Leta 1941 sta bilo društveno delovanje in raba slovenščine prepovedana. Sedem radiških slovenskih družin je bilo izseljenih. Leta 1947 je začelo radiško društvo ponovno delovati. Njegovo vodenje je prevzel znani pevec in kulturni delavec Šiman Wrulich. Leta 1963 se je začelo sodelovanje s Kropo, ki traja še danes, pa tudi z drugimi slovenskimi in nemškimi društvi v občini poteka prijateljsko sodelovanje. Velika želja Radišanov je bil kulturni dom. Leta 1975 so začeli urejevati farovški skedenj, iz katerega je leta 1979 nastal prostoren in vsestransko uporaben kulturni dom, ki je središče kulturnega in družabnega življenja vasi. Ob tem je predsednik Slovenskega prosvetnega društva Radiše Nuži Wieser dejal, da so dali hiši dušo in življenje, zato trdno upa, da bo dom še naprej tudi shajališče mladih. In teh v dvorani in med nastopajočimi na slavnostni prireditvi ni manjkalo. Generalna konzulka Republike Slovenije v Celovcu Dragica Urtelj je ob jubileju predsedniku društva Nužiju Wieserju izročila priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.