Opombe o padlih najdemo tudi v rojstnih knjigah župnij. / Foto: Anja Poštrak

Mirno vojaki spite večno spanje

Žrtve 1. svetovne vojne z Gorenjske

Eno izmed glavnih sporočil na razstavi Mirno vojaki spite večno spanje je tudi spomin in opomin na žrtve prve vojne iz Gorenjske. V vojni so bili glede na zbrane podatke v štirih letih udeleženi moški letnikov od 1859 do 1901. Avstro-Ogrska je v vojno sprva mobilizirala vse moške med 21. in 42. letom starosti, kasneje pa so morali zaradi velikih izgub na bojiščih mobilizirati tudi mlajše. Zadnje leto vojne celo fante letnika 1900. Starejših letnikov je bilo malo, verjetno gre za navdušene posameznike, ki so se ob začetku vojne prostovoljno javili za odhod na bojišče. Podatki o času in kraju smrti tudi po preverjanju v različnih virih velikokrat niso povsem zanesljivi. Na spomenike so včasih celo zapisali imena vojakov, za katere se je kasneje izkazalo, da so preživeli vojno. Vojaki so po koncu vojne iz frontnih območij domov hodili tudi po več mesecev in nemalokrat so bili že pred vrnitvijo razglašeni za mrtve. Tudi zaznamki o padlih vojakih, ki so jih duhovniki zabeležili v matične knjige, niso vedno zanesljiv vir podatkov za raziskovanje. V rojstne knjige po gorenjskih župnijah so namreč duhovniki poleg osnovnih podatkov o rojstvu osebe, odvisno od zavzetosti posameznikov, pripisovali tudi podatke o morebitni smrti na bojnem polju, v bolnišnici ali v ujetništvu, ali pa le podatek, da je oseba pogrešana oz. je bila ranjena. Včasih zaznamek temelji na uradnih poročilih, spet drugič le na ustni vesti, ki so jo morebiti zasledili. Pogosto se pri vpisu v rojstnih matičnih knjigah pojavi tudi opomba »baje«. In dogajalo se je tudi, da so morali že vpisane podatke o smrti naknadno črtati. Na drugi strani pa nekatere župnijske kronike nudijo bolj verodostojno statistiko vpoklicanih in tudi padlih vojakov ter celo podatke o posameznikovem življenju na fronti (v katerih enotah je služil, katerih bitk se je udeležil ...). Zbrani podatki o žrtvah iz Gorenjske, ki bodo objavljeni tudi v katalogu ob razstavi, potrebujejo torej še dodatno preverjanje, kljub vsemu pa so nam zbrana imena opomin in spomin na vojno vihro pred 100 leti, ki je vzela mnogo življenj gorenjskih fantov in mož, v njihovih družinah pa pustila praznino, ki je spominjala na tragedijo tistega časa.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sobota, 29. september 2018 / 20:00

Loški rokometaši prvič doma

Škofja Loka – Urbanscape Loka je v tretjem krogu lige NLB gostoval pri Svišu Ivančna Gorica in slavil drugo zmago v novi sezoni. Loški rokometaši so bili namreč boljši z rezultatom 26 : 34 (13 : 17...

Objavljeno na isti dan


Mularija / torek, 29. september 2015 / 07:00

Izdali so knjigo

Izšla je pripovedka z ilustracijami otrok Kako je nastalo naše mesto Tržič, ki so jo predstavili na prireditvi Kako nam v Tržiču zadiši po starih časih.

Nasveti / torek, 29. september 2015 / 07:00

Pica z jajčevci

Danes skoraj že v vseh lokalih s hrano ponujajo pice, vendar je še vedno najboljša tista domača, ki jo naredimo sami. Da ne bo pica vedno istega okusa, jo poskusimo za spremembo obložiti še s čim d...

Razvedrilo / torek, 29. september 2015 / 07:00

Firštov golaž

Člani Turističnega društva Kamniška Bistrica so v nedeljo pripravili prvo tekmovanje v kuhanju Firštovega golaža, ene od priljubljenih jedi Okusov Kamnika, in prireditev Halo, na finfranje, s katero s...

Razvedrilo / torek, 29. september 2015 / 07:00

Diamantno srce ljubezni

Nedavno, 17. septembra, je minilo natanko šest desetletij, odkar sta si večno zvestobo obljubila Jožica in Martin Zavrl iz Čirč pri Kranju.

Razvedrilo / torek, 29. september 2015 / 07:00

Pot do slave

Oktobra v kranjski Cineplexx prihaja nova mojstrovina izjemnega filmskega vizionarja Roberta Zemeckisa: film o francoskem vrvohodcu Philippu Petitu, ki je leta 1974 razpel vrv med stolpa Svetovnega tr...