Napoleon: hočem kopalnico!
Ob kanalu reke Brente se na levem in desnem bregu vrstijo vile plemenitih in bogatih Benečanov, od katerih so nekatere še pravi biseri, drugim pa se krepko pozna, da jih je načel zob časa. To so poletne rezidence veljakov, trgovcev in dožev Serenissime, nekatere še z notranjo opremo iz časov, v katerih so nastale. Ladjica počasi pluje od zapornice do zapornice, dežek rosi le toliko, da opozarja nase in ne redči ohlajenega osvežujočega prosecca v kozarcu, s katerim si nazdravimo. Na ovinku reke, približno trideset kilometrov od Benetk, se vzporedno s kanalom razteza velikanska vila – palača družine Pisani, ki spominja na Versailles, njen park pa je bil ocenjen kot najlepši v Italiji. Številni kipi v palači in zunaj nje, staro, mogočno drevje, bajerčki, rastlinski blodnjak s stolpičem so zares vredni ogleda. Vilo sta začela graditi izjemno bogata brata Almiro in Alvise Pisani. Alvise, ki je hlepel po izrednem razkošju in slavi, je bil 1735 izvoljen za 114. doža. Zato ima palača 114 sob in soban, v katerih je ostala oprema nekdanjih časov. Najlepša je plesna dvorana s Tiepolovo fresko Slava Pisanijevih na stropu. Na alegoriji je v naročju in okrog plavolase in oble Venezie videti številne člane družine Pisani, ki radostno in z zaupanjem zrejo na bodočo slavo Benetk in njih samih. Ko nas vodička pripelje do kraljevske spalnice, v kateri naj bi Napoleon po njenih besedah prespal trikrat, po podatku iz vodnika Benečanske vile pa le enkrat, je veliki vojskovodja nemudoma zahteval, da mu poleg spalnice uredijo kopalnico, ki si jo lahko ogledamo. Človeku gre kar na smeh, toliko razkošja, 114 sob, celic za nego telesa pa takrat nikjer! Komediograf in Benečan Carlo Goldoni je o poletjih ob reki Brenti zapisal: »... to je čas, ko je vsakdo užival neskončno svobodo, ko se je igralo za velike denarje, ko so se vrstile bogate pojedine, plesi in predstave komedijantov …« Vsakoletna poletna veseljačenja so seveda izčrpavala zasebne zakladnice. Ob koncu beneške republike je Villa Pisani 1797 postala uradna podeželska palača Eugena Beauharnaisa, Napoleonovega pastorka in podkralja v Italiji. V vili so bivale ali jo obiskovale številne osebnosti iz vrst plemstva, umetnosti in politike. Leta 1882 je Villa Pisani postala »La Nazionale«, domovinski spomenik, ki zdaj neustavljivo privlači turiste. V njej je bilo pred letom 1934 tudi prvo srečanje Mussolini-Hitler. Med potepanjem utegnem še toliko, da si kupim knjigo Cucina in Venezia – Beneška kuhinja.
Pečena zelena Seano rava
Za 4 osebe potrebujemo: 2 gomolja zelene, 50 g masla, 2–3 žlice sveže naribanega parmezana, sol, poper po okusu.
Zeleno olupimo, umijemo, osušimo in narežemo na osem ploščkov. Skuhamo jih na zob v rahlo osoljenem kropu. Odlijemo vodo. V ponvi segrejemo maslo in na blagem ognju pečemo rezine, da postanejo zlato rumene. Potresemo jih s parmezanom in poberemo iz ponve, brž ko se parmezan stopi.
Lahko pa zeleno narežemo tudi na majhne kockice, ki jih zdušimo na oljčnem olju s peteršiljem in česnom kot prilogo.