Jobstov kult v Žireh

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 27. september 2014 / 12:20

To pot želim opozoriti na fenomen, ki je po eni strani izrazito krajevne narave, po drugi pa po mojem tak, da pritegne tudi ljubitelje glasbe od povsod. Gre za čaščenje glasbenika Antona Jobsta (1894–1981), ki ima svoj epicenter v farni cerkvi sv. Martina v Žireh, septembra 2014 pa je tako močno, da ga zaznavajo tudi mnogo širše. Finale bo Jobstov kult dosegel danes (v soboto, 27. 9.), na koncertu, na katerem bo prof. Tone Potočnik zaigral izbrane skladbe iz Jobstovega in drugih opusov. Koncert bo vrhunec prireditev, s katerimi so v Žireh ta mesec počastili dve imenitni obletnici: 120-letnico Jobstovega rojstva in stoletnico mogočnih orgel, ki jih je v žirovski cerkvi na začetku vojne vihre jeseni 2014 postavil mojster Ivan Milavec in so njegov zadnji opus.

Za tiste, ki jim Jobst ni najbolj znano ime, povzamemo njegovo zgodbo. Rodil se je 12. septembra 1894 na Brdu (Egg) v Ziljski dolini na Koroškem. Po končani orglarski šoli v Ljubljani mu je prof. Stanko Premrl predlagal, naj gre vsaj za nekaj časa v Žiri, kjer imajo novo cerkev, a so brez pravega organista. Prišel naj bi torej za kratek čas, a ostal je do smrti, 11. julija 1981. Spominjam se velikega pogreba, ki ga je bil deležen. Takrat še ni bilo mrliške vežice in pogrebni sprevod se je vil skozi vse Žiri, od farne cerkve ob Sori do pokopališča na gornjem koncu kotline, na Dobračevi. Jobst je bil duša glasbenega življenja v kraju: najprej orglar v župnijski cerkvi, zraven pa še zborovodja številnih zborov, kapelnik pihalnih godb, glasbeni učitelj in – skladatelj. Nekateri domnevajo, da bi, če bi pravočasno odšel iz Žirov, naredil večjo glasbeno kariero. Moja domneva je ravno obratna: da se njegov celostni glasbeni opus (Gesamtkunstwerk) nikjer drugje ne bi razvil tako na široko, kot se je v Žireh. Jobstov skladateljski opus se po umetniški moči ne more primerjati z opusi njegovih sodobnikov, ki so na slovenskem glasbenem Olimpu ustvarjali med obema svetovnima vojnama, ko je bil tudi Jobst najbolj ustvarjalen: Marij Kogoj, Slavko Osterc, Janko Ravnik, Lucijan Marija Škerjanc, Matija Bravničar, Blaž Arnič … Jobstova veličina je ravno v celoti vsega tistega, kar je počel na glasbenem polju med Žirovci in z njimi.

Hkrati dvomim, da bi ga še kje drugje po smrti (za življenja seveda manj) častili tako, kot ga v Žireh. Najbolj neposredni nadaljevalec njegovega dela je po njem imenovani Cerkveni mešani pevski zbor Anton Jobst, ki ga vodi Anton Čadež, Jobstov učenec in njegov naslednik na žirovskem koru. Ta zbor je priredil že vrsto koncertov v spomin na nekdanjega voditelja. Žirovci smo po svojem umetniku poimenovali del glavne ceste skozi mesto (Jobstova cesta), izdali knjigo (napisal jo je muzikolog Franc Križnar), posneli dokumentarni film (režiser Andrej Mlakar), mu postavili spomenik pred osnovno šolo (akademski kipar Metod Frlic), spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši na Brdu, izdali zgoščenko, na kateri njegova dela izvajata Slovenski komorni zbor prof. Mirka Cudermana in organistka Angela Tomanič, temeljito obnovili Milavec-Jobstove orgle (na pobudo Viktorja Žaklja), postavili razstavo v Muzeju Žiri; žal je bila le začasna, stalno mu še dolgujemo … Podpisani sem po svoje sodeloval pri večini teh dejanj in prepričan sem, da smo Jobstovi častilci nanje lahko ponosni. Z njimi smo vzpostavili Jobstov kult, ki nese čez žirovska obzorja. Na današnjem koncertu pa se nam, kot rečeno, lahko pridružite tudi drugi ljubitelji dobre glasbe. Vabljeni!